Posredovanje osebnih podatkov za namene statistične analize + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.06.2021 Številka: 07120-1/2021/341 Kategorije:Posredovanje OP med upravljavci, Statistika in raziskovanje , Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci, Statistika in raziskovanje, Zdravstveni osebni podatki, Anonimizacija/psevdonimizacija Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da želi Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju MZI) od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) za namene statistične analize potreb prebivalstva za pripravo modela in razpisa koncesij za leto 2021 v okviru novega sistema prevozov v javnem potniškem prometu, ki bo vključeval tudi ustrezen prevoz invalidov, pridobiti določene podatke. Te podatke naj bi potrebovali za razumevanje potreb po prevozih invalidov in izboljšavo prevozov invalidov v javnem potniškem prometu. ZPIZ je MZI že posredoval določene podatke o senzorni oziroma gibalni oviranosti oseb, vendar so bili pri tem posredovani zbirni (anonimizirani) podatki, ki niso razkrivali naslova prebivališča, za kraje z manj kot petimi osebami, ki so senzorno in/ali gibalno ovirane, pa ZPIZ podatkov ni posredoval. Tako posredovani podatki MZI niso zadoščali in bi zato MZI želelo natančne podatke o naslovu prebivališča v povezavi s konkretno senzorno oziroma telesno oviranostjo posameznika, živečega na danem naslovu, skupaj s podatkom o njegovi starosti oziroma letu rojstva. Zanima vas, ali bi za posredovanje podatkov MZI o osebah (sicer brez imena in priimka ter enoličnih identifikatorjev, a vendar s podatkom o naslovu prebivališča, starosti ter vrsti gibalne oziroma senzorne oviranosti), ki jih za opisane namene potrebuje MZI, bilo mogoče najti kakršnokoli podlago v določbah Splošne uredbe. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Obdelava v statistične namene ima v Splošni uredbi poseben režim in pogosto predstavlja primer nadaljnje obdelave osebnih podatkov, ki po namenu ni enaka prvotni obdelavi. Skladno s členom 5
(1)(b) Splošne uredbe, ki ureja načelo omejitve namena, morajo biti vsi osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89
(1)pa ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni. Domneva združljivosti torej velja le pod pogojem, da se pri takšni nadaljnji obdelavi upoštevajo ustrezni zaščitni ukrepi za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kot jih zahteva člen 89
(1)Splošne uredbe (npr. anonimizacija ali psevdonimizacija). Prvi odstavek še veljavnega
- člena ZVOP-1 določa, da se ne glede na prvotni namen zbiranja lahko osebni podatki nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene. Osebni podatki se posredujejo uporabniku osebnih podatkov za namen obdelave iz prejšnjega odstavka v anonimizirani obliki, če zakon ne določa drugače ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni predhodno podal pisne privolitve, da se lahko obdelujejo brez anonimiziranja (drugi odstavek
- člena ZVOP-1). Če se osebni podatki glede na to določbo posredujejo v neanonimizirani obliki, pa tretji in četrti odstavek
- člena ZVOP-1 določata nadaljnje varovalke, ki jih mora upoštevati uporabnik. IP ob tem izpostavlja, da je treba ločevati pojma anonimizacija in psevdonimizacija. Anonimizacija podatkov pomeni obdelavo osebnih podatkov in mora biti opravljena skladno z določbami Splošne uredbe. Vendar pa je anonimiziran podatek nemogoče pripisati določljivemu ali določenemu posamezniku, zato tak podatek ne šteje več za osebni podatek in posledično ne spada v področje uporabe Splošne uredbe. Psevdonimizacija pa pomeni obdelavo osebnih podatkov na tak način, da osebnih podatkov brez dodatnih informacij ni več mogoče pripisati specifičnemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, če se take dodatne informacije hranijo ločeno ter zanje veljajo tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje, da se osebni podatki ne pripišejo določenemu ali določljivemu posamezniku (člen 4
(5)Splošne uredbe). Takšni podatki pa še vedno veljajo za osebne podatke in so podvrženi določbam Splošne uredbe. Kot je IP v svojih mnenjih že večkrat poudaril, psevdonimizirani osebni podatki torej niso anonimizirani osebni podatki in zgolj ločevanje podatkov med različne subjekte, njihovo maskiranje, šifriranje ali zamenjava z različnimi identifikatorji ali oznakami še ne pomeni, da to niso več osebni podatki. Pri tem je pomembno, da se na določljivost gleda široko, prek vprašanja »ali se da« in ne »ali ga lahko mi določimo«. Treba je upoštevati vsa sredstva, informacije in znanja, ki jih imajo na voljo tudi drugi subjekti, ki bi lahko določili, za katerega posameznika gre. Na določljivost posameznika se torej ne gleda zgolj skozi zmožnosti enega subjekta, podjetja, organizacije, temveč širše glede na vse zbirke osebnih podatkov. Tako zgolj resnično anonimizirani podatki ne predstavljajo več osebnih podatkov. Glede na navedeno se IP strinja s stališčem ZPIZ, da podatki o naslovu prebivališča v povezavi s konkretno senzorno oziroma telesno oviranostjo posameznika, živečega na danem naslovu, skupaj s podatkom o njegovi starosti oziroma letu rojstva, ne predstavljajo anonimiziranih podatkov, temveč bi lahko tako obdelani podatki ustrezali le pojmu psevdonimiziranih podatkov, za katere v celoti veljajo določbe Splošne uredbe. To pa v konkretnem pomeni, da morata imeti tako upravljavec za posredovanje teh podatkov kot tudi uporabnik za pridobitev teh podatkov ustrezno pravno podlago iz člena 6
(1)Splošne uredbe oziroma v primeru posebnih vrst osebnih podatkov, kot so podatki o invalidnosti, tudi iz člena 9
(2)Splošne uredbe. Pravna podlaga je v primeru podane domneve združljivosti namena sicer lahko načeloma enaka tisti, na podlagi katere so bili osebni podatki zbrani (tako uvodna izjava 50 Splošne uredbe). Kot že navedeno, pa je skladno s
- členom ZVOP-1 neanonimiziran podatek za statistične namene dopustno posredovati uporabniku le na podlagi zakona ali privolitve. Kot ZPIZ tudi IP meni, da 15., 16., 17 in
- člen Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 –uradno prečiščeno besedilo in 67/19), Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 10/08),
- in
- člen o dostopnosti in osebni mobilnosti in Akcijski program za invalide 2014-2021, Sklep Vlade RS, oznaka: št. 141-1/2013/67 z dne 23.4.2014,
- cilj: dostopnost,
- in
- člen Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/2010, 50/14, 32/17), ne predstavljajo ustrezne pravne podlage za posredovanje zahtevanih (neanonimiziranih) osebnih podatkov, ki jih za namene statistične analize potrebuje MZI. Prav tako IP ne najde druge ustrezne zakonske podlage za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov. Zato IP meni, da je v konkretnem primeru za namene statistične analize najverjetneje zakonito le anonimizirano posredovanje podatkov. Vendar pa v okviru mnenja dokončnega odgovora ne more podati, saj izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Primarna odgovornost za zakonito posredovanje osebnih podatkov pa je na upravljavcu samem. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026