Posredovanje osebnih podatkov zaposlenih za namene kadrovskih postopkov, ki jih vodijo druge pravne osebe + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.08.2022 Številka: 07120-1/2022/285 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Posredovanje OP med upravljavci, Pravne podlage, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo
- 2022 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov zaposlenih na državnem tožilstvu za namene kadrovskih postopkov, ki jih vodijo druge pravne osebe. Navajate, da s strani drugih državnih organov, delovnih teles ali institucij občasno prejmete prošnjo za posredovanje podatkov o delu zaposlenih državnih tožilcev oziroma javnih uslužbencev zaradi njihove prijave na razpisana prosta mesta pravosodnih funkcionarjev ali druga delovna mesta pri drugih pravnih osebah. Zanima vas, ali je vaše stališče, da osebnih podatkov zaposlenih zaprositeljem ni dopustno posredovati, če ne izkažejo ustrezne zakonske podlage oziroma predložijo pisnega soglasja zaposlenega, skladno z zahtevami GDPR in nacionalnim predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Nadalje vas zanima, ali je obdelava osebnih podatkov zaposlenega še vedno zakonita, poštena in pregledna, če zaposleni naknadno po prejemu zahteve zaprositelja sam brez vaše posebne aktivnosti poda pisno privolitev za posredovanje njegovih osebnih podatkov drugi pravni osebi. Prav tako sprašujete, če lahko v primeru, da zaprositelj za posredovanje teh podatkov ne izkaže ustrezne pravne podlage, sami od zaposlenega pridobite pisno privolitev za posredovanje osebnih podatkov, čeprav Zakon o državnem tožilstvu ne vsebuje izrecne zakonske določbe za takšno ravnanje. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Zahteva za posredovanje osebnih podatkov mora načeloma vsebovati pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov. Za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih je relevanten predvsem
- člen ZDR-1; privolitev pride v poštev zgolj izjemoma, če lahko posameznik brez kakršnihkoli posledic za delovno razmerje privolitev odkloni. ZDR-1 ne predvideva možnosti bodočega delodajalca, da navedbe kandidata preverja pri trenutnem ali prejšnjem delodajalcu, zato takšno pridobivanje osebnih podatkov kandidata načeloma ni dopustno. Če so podatki pomembni za sklenitev delovnega razmerja, lahko od kandidatov eventualno zahteva predložitev takšnih podatkov. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, lahko predstavljajo tudi določbe ZDIJZ. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov oziroma ustreznosti ravnanja določenega upravljavca. To pomeni, da IP v okviru mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnih primerih podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, saj je to izključna naloga in odgovornost upravljavca. V nadaljevanju IP zato podaja splošna pojasnila z vidika varstva osebnih podatkov. Za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo zbiranje, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, mora imeti upravljavec zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov (privolitev, pogodba, zakon itn.). Odgovornost za izbiro ustrezne pravne podlage je na upravljavcu (drugi odstavek člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov). Načeloma je v praksi najbolj ustrezno, če tisti, ki zahteva določene osebne podatke od drugega upravljavca, že v zahtevi navede pravno podlago za pridobitev podatkov. Podobno izhaja tudi iz
- poglavja Predloga ZVOP-2 (EVA 2018-2030-0045), ki je namenjeno posredovanju osebnih podatkov znotraj javnega sektorja in osebam zasebnega sektorja ter ureditvi postopka. Kot že sami pravilno pojasnjujete, mora v skladu z
- členom Ustave RS vsako obdelavo osebnih podatkov ustrezno in sorazmerno opredeljevati zakon. To pomeni, da upravljavci ne morejo sami ali s podzakonskimi akti širiti ali spreminjati nabora osebnih podatkov, ki so predmet obdelave za posamezni z zakonom določen namen. Za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih je relevanten predvsem
- člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1), skladno s katerim se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ta določba se uporablja tudi za osebne podatke kandidatov. Na področju delovnega prava obdelava osebnih podatkov na podlagi privolitve pride v poštev zgolj izjemoma, če lahko posameznik resnično brez kakršnihkoli posledic za delovno razmerje privolitev odkloni. Več o tem si lahko preberete tudi v smernicah IP »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih«, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih. Iz navedenih smernic (odgovor na vprašanje: »Ali se lahko podjetje, kamor se je kandidat prijavil na razpis za zaposlitev, o tem kandidatu pozanima pri njegovem sedanjem delodajalcu?«, str. 12) izhaja, da ZDR-1 ne predvideva možnosti bodočega delodajalca, da navedbe kandidata preverja pri trenutnem ali prejšnjem delodajalcu, zato takšno pridobivanje osebnih podatkov kandidata načeloma ni dopustno. Če so podatki pomembni za sklenitev delovnega razmerja, lahko od kandidatov eventualno zahteva predložitev takšnih podatkov (prim.
- in
- člen ZDR-1). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, kamor sodi tudi razkrivanje tretjim osebam, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pa lahko predstavlja tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ). ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (
- člen), kar pomeni, da lahko vsakdo dostopa do tistih informacij, ki ne pomenijo ene od taksativno naštetih izjem v 5.a členu in prvem odstavku
- člena ZDIJZ. Po tretjem odstavku
- člena ZDIJZ podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne sodijo med varovane osebne podatke. Glede na to bi bilo lahko posredovanje določenih podatkov javnih uslužbencev ali funkcionarjev dopustno na podlagi določb ZDIJZ. Ker pa je IP na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki konkretno predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Lepo vas pozdravljamo, Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026