Posredovanje plačilnih list delavcev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.08.2006 Številka: 0712-87/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani,Dne
- 2006 smo prejeli vaše elektronsko sporočilo. Sprašujete nas, ali je dopustno, da mora bolnišnica kot delodajalec, za uveljavljanje povrnitev nastalih stroškov v sklopu odobrenih sredstev, pridobljenih na podlagi javnega razpisa, predložiti plačilne liste svojih delavcev, s katerimi bi dokazovala, da so ji stroški dejansko nastali. Ob omejenem poznavanju dejanskega stanja, vam na podlagi omenjenega vprašanja, posredujemo naše neobvezno mnenje.Uvodno:Dopustnost posredovanja plačilnih list ali drugih dokazil, je v konkretnem primeru potrebno presojati z dveh vidikov, in sicer:
- z vidika določb predpisov, ki urejajo pridobitev konkretnih sredstev na podlagi javnega razpisa, razpisnih pogojev, morebitne pogodbe sklenjene z dajalcem sredstev in podobno;
- z vidika morebitne kršitve varstva osebnih podatkov glede na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1).Ad. 1:Sporočamo vam, da presoja ali kakšen zakon oziroma drug splošni akt, razpisni pogoji, pogodba ali kakšna druga podlaga dopuščajo možnost zahtevati predložitev plačilnih list (kot pogoj za povračilo stroškov v sklopu odobrenih sredstev, pridobljenih iz javnega razpisa) ter razlaga predpisov in dajanje mnenj v zvezi s tem, ni v pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. Informacijski pooblaščenec je (v nadaljevanju: Pooblaščenec), na podlagi
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) ter Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 96/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDIJZ) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP), samostojen in neodvisen državni organ, ki ima zlasti naslednje pristojnosti:- odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja (Pooblaščenec je torej po ZDIJZ pritožbeni oziroma drugostopenjski organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja);- v okviru postopka na drugi stopnji je pristojen tudi za nadzor izvajanja ZDIJZ in predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi;- Pooblaščenec je prekrškovni organ pristojen za nadzor nad izvajanjem ZinfP, ZDIJZ v okviru pritožbenega postopka in ZVOP-1;- inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo in obdelavo osebnih podatkov in v tem okviru odrejanje inšpekcijskih ukrepov po ZVOP-1 in drugih predpisih; - dajanje mnenj o usklajenosti predlogov predpisov z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo osebne podatke;- vodenje upravnih postopkov za izdajo dovoljenj in drugih odločb, ki jih predvideva ZVOP-1; - dajanje neobveznih navodil in priporočil glede varstva osebnih podatkov na posameznem področju;- odločanje o pritožbah posameznikov, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi njihovim zahtevam (npr. seznanitev z osebnimi podatki itd.), ki jih imajo na podlagi ZVOP-1 ter odločanje o drugih ugovorih posameznikov, ki jih predvideva ZVOP-1;- vodenje in vzdrževanje registra zbirk osebnih podatkov in vodenje drugih evidenc, ki jih predvideva ZVOP-1;- mednarodno sodelovanje na področju varstva osebnih podatkov.Ad. 2:Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05) ter
- in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP; Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Uvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi v ZVOP-1, kjer v
- členu najdemo naslednje opredelitve pojmov, ki so pomembni za razumevanje vašega primera:- Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi javni zdravstveni zavodi) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Ne glede na prvi odstavek
- člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Presoja dopustnosti posredovanja plačilnih list (oziroma sporočanja podatkov o osebnih prejemkih) z vidika varstva osebnih podatkov je vezana tudi na vprašanje javnosti podatkov o plačah javnih uslužbencev.Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 32/06-UPB in 68/06; v nadaljevanju ZSPJS) v prvem odstavku
- člena določa, da so plače v javnem sektorju (kamor spadajo tudi javni zdravstveni zavodi) javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Drugi odstavek
- člena določa še, da so, ne glede na določbo prvega odstavka
- člena, javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.Na podlagi zgornjih navedb lahko zaključimo, da dajalec sredstev z zahtevo po predložitvi plačilnih list zaposlenih ter njihovim zbiranjem in prav tako bolnišnica s predložitvijo plačilnih list, ne ravnata v nasprotju z ZVOP-1 ob pogoju, da se na plačilnem listu prikrijejo nekateri podatki, ki se nanašajo na posameznega zaposlenega, in sicer: naslov prebivališča, davčna številka, dodatek za delovno dobo, odbitki od plače iz naslova osebnih obveznosti in morebitni drugi podatki, ki presegajo dovoljeni okvir iz prvega odstavka
- člena ZSPJS ali bi omogočali enostavno identifikacijo teh oseb. Omenjeni osebni podatki, za razliko od podatkov iz prvega odstavka
- člena ZSPJS, predstavljajo varovane osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov skladno z ZVOP-
- V obravnavanem primeru bi zato razkritje varovanih osebnih podatkov zaradi možnosti enostavne identifikacije teh oseb, upoštevaje tudi dodaten osebni podatek o zaposlitvi in plači, pomenilo poseg v njihovo zasebnost.Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026