Posredovanje plačilnih list zaposlenih v občini in v javnih zavodih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.09.2015 Številka: 0712-1/2015/2469 Kategorije:Delovna razmerja, Občine --> Kategorije: Občine, Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne
- 2015 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali imajo člani Nadzornega odbora občine pravico, da si ogledajo plačilne liste zaposlenih v Občinski upravi in zavodih, katerih ustanoviteljica je občina. Plačilne liste namreč vsebujejo tudi osebne podatke zaposlenih, kot so odtegljaji (izvršbe, krediti, preživnine,…). Nadzorni odbor namreč želi ob pregledu poslovanja zavoda ob pregledu sistematizacije delovnih mest in pogodb o zaposlitvi pregledati tudi vse plačilne liste za obdobje treh let. Ali je dovolj, če se članom nadzornega odbora zagotovi izpis bruto izplačil zaposlenih, oziroma so ta že tako vidna v pogodbah o zaposlitvi, kjer je naveden plačni razred zaposlenega?V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: ZLS v četrtem odstavku
- člena daje nadzornemu odboru in posameznim članom nadzornega odbora pravico, da od občine zahtevajo in dobijo podatke, ki jih potrebujejo za opravljanje njihovih nalog, torej za opravljanje nadzora nad razpolaganjem s premoženjem občine, za nadzorovanje namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev in nadzorovanje finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev.Podatki o plačah javnih uslužbencev so javni, v obsegu kot ga določa ZSPJS. Javnosti so dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V opisanem obsegu lahko podatke o javnih uslužbencih pridobi vsakdo (tudi nadzorni odbor), zahteva nadzornega odbora pa ta obseg prekoračuje. Za zakonito posredovanje zahtevanih podatkov nadzornemu odbor je treba v konkretnem primeru ugotoviti, zakaj nadzorni odbor podatke potrebuje in presoditi ali je za posamezen namen glede na naloge nadzornega odbora seznanitev s konkretnimi osebnimi podatki potrebna. Po mnenju IP je namreč nadzorni odbor občine za namene nadzora nad porabo javnih sredstev za plače upravičen tudi do pridobitve in nadaljnje obdelave individualnih podatkov o plačah (tudi v delu, ki pri javnih uslužbencih presegajo t.i. informacijo javnega značaja). Sam podatek o bruto znesku izplačila za temeljit nadzor pravilnosti izplačevanja plač namreč zelo verjetno ne zadošča.IP je pristojen za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Krovni zakon na področju varstva osebnih podatkov, ZVOP-1, se po določilu
- člena nanaša izključno na pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov.Splošno določbo o pravni podlagi za dopustno obdelavo osebnih podatkov predstavlja
- člen ZVOP-
- Ta določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Obdelava osebnih podatkov je v tretji točki
- člena ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. O pristojnostih Nadzornega odbora občineZakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS), v prvem odstavku
- člena določa, da je nadzorni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. V drugem odstavku
- člena ZLS je določeno, da nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. Četrti odstavek
- člena ZLS daje vsakemu članu nadzornega odbora pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Peti odstavek navedenega člena nadalje določa, da je delo nadzornega odbora javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.Glede na navedeno, bi torej v fazi opravljanja nadzora nad porabo sredstev nadzorni odbor lahko zahteval tudi tiste osebne podatke zaposlenih, ki bi jih potreboval za opravljanje nadzora nad porabo proračunskih sredstev, vključno s podatki iz plačilnih list. Glede javnosti plač javnih uslužbencevPodročnih zakonov v smislu prvega odstavka
- člena ZVOP-1 glede javnosti podatkov plačilnih je v obravnavanem primeru več. IP najprej izpostavlja
- člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU), ki opredeljuje, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom
- člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju (npr. občini ali v javnem zavodu), ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Glede dostopa do osebnih podatkov javnih uslužbencev IP pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (
- 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (
- 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Nadalje je treba omeniti še
- člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, s spremembami in dopolnitvam; v nadaljevanju ZSPJS), ki v prvem odstavku določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Šesti odstavek še določa, da so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Na teh podlagah temelji tudi določba tretjega odstavka
- člena ZDIJZ, iz katere izhaja, da se dostop do zahtevane informacije javnega značaja dovoli, četudi je to osebni podatek, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz
- in
- do
- točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.Iz pretekle prakse IP izhaja, da so podatki, povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali s porabo javnih sredstev, prosto dostopne informacije javnega značaja, in sicer na podlagi tretjega odstavka
- člena ZDIJZ. Med te podatke zagotovo sodijo tudi določeni podatki iz plačilne liste. IP je o dostopu do tovrstnih informacij odločal že v naslednjih odločbah (vsebino odločb lahko poiščete in preberete s pomočjo iskalnika na spletni strani https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/):- odločba št. 090-89/2015, z dne
- 2015; - odločba št. 090-106/2010/9, z dne
- 2010, ki je bila potrjena tudi s sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1410/2010-13, z dne
- 2011;- odločba št. 090-109/2010, z dne
- 2010, ki je bila potrjena tudi s sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1003/2010-43, z dne
- 2011, ta pa s sklepom Vrhovnega sodišča RS št. X Ips187/2011;- odločba št. 090-154/2010/6, z dne
- 2010;- odločba št. 090-91/2012/5, z dne
- 2012; - odločba št. 021-56/2005/11, z dne
- - odločba št. 021-142/2008/6, z dne
- 2009, ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 213/2009-11, z dne
- 2009, ta pa s sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 252/2009;- odločba št. 090-41/2013/4, z dne
- 2013.Iz vsega navedenega izhaja, da z vidika določb ZVOP-1 praviloma ni sporno, če komurkoli (ne samo članom Nadzornega odbora) posredujete osebne podatke javnih uslužbencev, ki so v povezavi z njihovim delovnim razmerjem ali s porabo javnih sredstev. Pravno podlago za takšno ravnanje predstavlja tretji odstavek
- člena ZDIJZ. Po mnenju IP pa je nadzorni odbor občine za namene nadzora nad porabo javnih sredstev za plače upravičen tudi do pridobitve in nadaljnje obdelave individualnih podatkov o plačah (tudi v delu, ki pri javnih uslužbencih presegajo t.i. informacijo javnega značaja). Sam podatek o bruto znesku izplačila za temeljit nadzor pravilnosti izplačevanja plač namreč zelo verjetno ne zadošča.Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., Informacijska pooblaščenkaPripravila: Monika Voga, univ.dipl.prav., Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026