← Slovenija

Posredovanje po 10. členu ZOdv - IPRS

Posredovanje po

  1. členu ZOdv + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
  3. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.11.2012 Številka: 0712-1/2012/3176 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vašo pritožbo zaradi ravnanja KDD - Centralne klirinško depotne družbe d.d., ker ni ugodila vaši prošnji po posredovanju osebnih podatkov določenega posameznika skladno s
  4. odstavkom
  5. člena Zakona o odvetništvu. Menite, da ste svoj interes za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov utemeljili in da bi vam KDD morala posredovati podatke. Zaradi zavrnitve posredovanja zahtevanih podatkov na podlagi
  6. alineje
  7. odstavka
  8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu vlagate pritožbo. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  9. točke
  10. odstavka
  11. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  12. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
  13. O pristojnosti Pooblaščenca
  14. člen ZInfP opredeljuje pristojnosti Informacijskega pooblaščenca, in sicer je Pooblaščenec pristojen za: - odločanje o pritožbi na področju dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter nadzor nad izvajanjem predpisov na področju dostopa do informacij javnega značaja; - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZVOP-1 in povezanih predpisov; - odločanje o pritožbi zaradi zavrnitve seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Pooblaščenec je tudi prekrškovni organ na področju varstva osebnih podatkov. Določba
  15. alineje
  16. odstavka
  17. člena ZInfP, ki jo citirate, določa pristojnost Pooblaščenca za odločanje o zavrnitvi pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Kot odvetnica pa ste zahtevali posredovanje osebnih podatkov tretje osebe, torej ne gre za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki – ne z vašimi osebnimi podatki ne z osebnimi podatki vaše stranke po pooblastilu. Na podlagi
  18. alineje
  19. odstavka
  20. člena ZInfP torej Pooblaščenec ni pristojen odločati o zavrnitvi posredovanja osebnih podatkov v okoliščinah konkretnega primera.
  21. člen ZVOP-1 pa določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Glede na določbo
  22. odstavka
  23. člena Zakona o odvetništvu (Ur.l. RS, št. 18/1993; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZOdv) so odvetniki v tem kontekstu uporabniki osebnih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov, ki krši določbo
  24. člena ZVOP-1, je podvržen inšpekcijskemu nadzoru Pooblaščenca. Če Pooblaščenec ugotovi nepravilnosti, lahko po določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru izda ureditveno odločbo, s katero zavezancu odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ter mu določil rok za njihovo odpravo. Pooblaščenec je torej stvarno pristojen za izdajo inšpekcijskega upravnega akta v primeru kršitve
  25. člena ZVOP-1 ter sme in mora odrediti odpravo nepravilnosti - posredovanje osebnih podatkov uporabniku. Vendar pa iz sodbe Upravnega sodišča RS št. U 17/2007 z dne
  27. 2007 izhaja, da določitev nabora podatkov, ki se morajo posredovati, ni v pristojnosti upravnih organov (torej niti Pooblaščenca kot nadzornega inšpekcijskega organa), pač pa mora biti nabor osebnih podatkov del predpisanega dejanskega stana, torej ga mora opredeliti zakon, ki določa obveznost posredovanja osebnih podatkov. Pooblaščenec bi torej prekoračil svoje zakonske pristojnosti, če bi v morebitni inšpekcijski ureditveni odločbi upravljavcu osebnih podatkov naložil posredovanje določenih osebnih podatkov. ZOdv ali drug zakon namreč ne določa nabora osebnih podatkov, prav tako pa Pooblaščenec kot upravni in prekrškovni organ nabora osebnih podatkov, ki jih je treba posredovati, ne sme določiti po lastni presoji. S posredovanjem Pooblaščenca v konkretnem primeru torej ne morete pridobiti zahtevanih podatkov, saj ZOdv ne določa konkretno, do katerih osebnih podatkov so odvetniki kot uporabniki osebnih podatkov upravičeni.
  28. odstavek
  29. člena ZOdv namreč določa le, da so odvetniki upravičeni do tistih osebnih podatkov, ki jih odvetnik "potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi".
  30. O obveznosti posredovanja osebnih podatkov s strani klirinško depotne družbe Kot navajate v vašem dopisu, je
  31. člen ZOdv res namenjen pridobivanju osebnih podatkov brez privolitve posameznika in brez posredovanja sodišča. Vendar pa iz
  32. odstavka
  33. člena ZOdv izhaja, da obveznost posredovanja osebnih podatkov odvetniku za potrebe opravljanja odvetniškega poklica v posamični zadevi zavezujejo le naštete organe - državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil. Subjektov, ki ne sodijo v eno izmed naštetih treh kategorij,
  34. člen ZOdv ne zavezuje in posredovanje osebnih podatkov odvetnikom celo ni dopustno, če seveda ne obstaja kakšna druga pravna podlaga. KDD bi vam bil torej glede na
  35. odstavek
  36. člena ZOdv dolžan posredovati osebne podatke, ki jih potrebujete v posamezni zadevi za opravljanje odvetniškega poklica, le v primeru, če je nosilec javnih pooblastil v delu, ki se nanaša na vodenje centralnega registra. Iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 909/2007 z dne
  38. 2008 izhaja, da je vodenje centralnega registra po svoji naravi izvajanje javnega pooblastila, na podlagi katerega je KDD pristojna za odločanje o pogojih za vpis in za odločanje o pogojih za izvršitev vpisa (
  39. člen ZNVP), razen kadar zakon v posameznih primerih za odločanje o pogojih za vpis pooblašča in zavezuje člana KDD, ki vodi račun imetnika vrednostnih papirjev (
  40. člen ZNVP). Za ugotavljanje, ali je KDD nosilec javnih pooblastil, je torej treba analizirati, ali KDD odloča o pogojih za vpis in o pogojih za izvršitev vpisa v register nematerializiranih vrednostnih papirjev 2.1 Splošno o centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev
  41. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (Ur.l. RS, št. 108/2010-UPB3 in nasl.; v nadaljevanju ZTFI) določa, da centralna klirinško depotna družba vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev iz
  42. odstavka
  43. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Ur.l. RS, št. 2/2007-UPB1 in nasl.; v nadaljevanju ZNVP). ZNVP pa v
  44. členu določa naslednje:
  45. Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev je centralna informatizirana baza podatkov, v katero se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih.
  46. Centralni register vodi delniška družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, za opravljanje storitev izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitev, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
  47. člen ZNVP določa, da mora ob izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev izdajatelj klirinško depotni družbi izdati in izročiti nalog, da v imenu in za račun izdajatelja izda nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev, in jih vpiše na račune imetnikov.
  48. člen ZNVP določa, da se posamezen vpis v centralnem registru opravi na podlagi vnesenega naloga za tak vpis. Klirinško depotna družba pa v pravilih poslovanja določi trenutek, od katerega nalog za vpis velja za vnesenega, ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da nalog za vpis velja za vnesenega. Po določbi
  49. člena ZNVP lahko KDD zavrne nalog za izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev. XII. poglavje ZNVP določa pravila glede dostopa do podatkov o imetnikih nematerializiranih vrednostnih papirjev preko javnega registra o nematerializiranih vrednostnih papirjih.
  50. člen ZTFI določa postopek, po katerem ravna centralna klirinško depotna družba po prejemu izdajateljevega naloga za izdajo, izbris ali zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev v register. Če je nalog ustrezen, centralna klirinško depotna družba posreduje pogodbo o storitvah v zvezi z izdajo, izbrisom ali zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev in poziv za plačilo nadomestila za storitve. Če pa je nalog za izdajo, izbris ali zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev neustrezen, centralna klirinško depotna družba: - izdajatelja pozove, da pomanjkljivosti odpravi; - zavrne nalog za izdajo, izbris ali zamenjavo, če pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti. 2.2 Pravila KDD
  51. člen ZNVP določa, da podrobnejši način vodenja centralnega registra, vključno s podrobnejšo opredelitvijo vrst računov ter načina vodenja računov, podrobnejšo opredelitvijo vrst nalogov in vrst vpisov v centralnem registru, podrobnejšo ureditvijo vnašanja nalogov za vpise v centralni register, uparjanja ter opravljanja vpisov določi klirinško depotna družba v pravilih poslovanja. Tudi
  52. točka
  53. odstavka
  54. člena ZTFI določa, da mora centralna klirinško depotna družba sprejeti pravila in izvedbene postopke, s katerimi mora določiti pravila o vodenju centralnega registra, s katerimi v skladu z ZNVP in odsekom 7.2.5.3 tega zakona uredi: - vrste računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in način vodenja teh računov, - … - način opravljanja storitev v zvezi z izdajo, razveljavitvijo oziroma zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev, skrbniških storitev v zvezi s korporacijskimi dejanji izdajateljev in storitev v zvezi z vodenjem registra imetnikov za izdajatelje, - način vnosa in izvrševanja nalogov ter opravljanja drugih vpisov v centralnem registru, - postopke v zvezi z vpisom in vzdrževanjem osebnih podatkov o imetnikih in upravičencih, - vsebino in način javne objave informacij iz
  55. člena tega zakona. V
  56. členu ZTFI je nadalje določeno, da Agencija za trg vrednostnih papirjev k pravilom centralne klirinško depotne družbe in njihovim spremembam izda soglasje. Pravila centralne klirinško depotne družbe in njihove spremembe pa začnejo veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če centralna klirinško depotna družba v posameznem primeru iz resnih razlogov določi krajši rok. V Uradnem listu RS so torej objavljena Pravila poslovanja KDD - Centralne klirinško depotne družbe, d.d., Ljubljana, ki v
  57. in
  58. členu natančneje določa način vpisa v register. 2.3 Odločanje o vpisu v register Centralna klirinško depotna družba torej določa pogoje za vpis v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpis pa lahko tudi zavrne. Glede na citirano sodbo Višjega sodišča v Ljubljani pa je treba preveriti, za odločanje o katerih vpisih v centralni register je pristojna KDD in za katere člani KDD. Iz
  59. odstavka
  60. člena Pravil delovanja KDD izhaja, da KDD posreduje le inštrukcije (poenostavljeno rečeno naloge za vpis v register), ki ne predstavljajo naslednjih inštrukcij (te opravljajo člani KDD): • izročitveni del naloga za prenos vrednostnih papirjev, ki ga da imetnik računa, • prejemni del naloga za prenos vrednostnih papirjev, ki ga da imetnik računa, • nalog za vpis pravice tretjega, ki ga da imetnik računa, • nalog za spremembo ali izbris pravice tretjega, ki ga da upravičenec; to ne velja za zastavno pravico, • izročitveni del naloga za prenos vrednostnih papirjev, ki ga da zastavni upnik, • nalog za spremembo ali izbris zastavne pravice, ki ga da zastavni upnik. Naštete inštrukcije torej opravljajo člani KDD, ostale pa sama KDD. 2.4 Ali gre za javno pooblastilo? Na spletni strani KDD je bilo navedeno, da "KDD po javnem pooblastilu vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. V zvezi z vodenjem centralnega registra klirinško depotna družba za izdajatelje opravlja dva sklopa storitev: • storitve v zvezi z izdajami, zamenjavami in izbrisi nematerializiranih vrednostnih papirjev ter • storitve v zvezi z vodenjem registra nematerializiranih vrednostnih papirjev izdajatelja. Podrobnejša pravila o vodenju centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev so urejena v pravnih aktih KDD." Sedaj na KDD zatrjujejo, da niso več nosilci javnih pooblastil, to stališče utemeljuje predvsem z odpravo posebnega upravnega postopka pri odločanju KDD glede izdaj, zamenjav in izbrisov vrednostnih papirjev. V letnem poročilu za leto 2011 je tako navedeno: Kot rečeno, sta bili v letu 2011 na pobudo KDD po daljših prizadevanjih vendarle sprejeti noveli ZTFI in ZNVP. Z novelo ZTFI je bila odpravljena uporaba posebnega upravnega postopka pri odločanju KDD glede izdaj, zamenjav in izbrisov vrednostnih papirjev. S tem je odpadla pravna podlaga, na katero so številni opirali prepričanje o statusu KDD kot nosilki javnega pooblastila. Poslovanje KDD je sedaj postavljeno na čisto civilnopravno podlago. Nadalje so bile z novelo ZTFI odpravljene posebne določbe o postopku sodnega varstva zoper ravnanja KDD, ki so v določenih primerih legalizirale neupravičene pridobitve določenih imetnikov vrednostnih papirjev, z novelo ZNVP pa so bile odstranjene določbe o posebnem pravnem režimu odškodninske odgovornosti KDD ter uveljavljen splošni režim poslovne odškodninske odgovornosti. Kot del odprave analogije z zemljiško knjigo je bilo z novelo ZNVP vpeljano tudi uparjanje (matching) kot nova faza v prenosu vrednostnih papirjev med različnimi računi. Vse naštete spremembe bodo zmanjšale pravna tveganja poslovanja KDD. V posledici prenehanja naziranja KDD kot nosilca javnega pooblastila so bile spremenjene tudi določbe ZTFI glede tarife KDD, in sicer je bila (pri nespremenjenih vsebinskih zahtevah glede nediskriminatornosti in skladnosti z razumnimi poslovnimi pogoji) zahteva po pridobivanju predhodnega soglasja ATVP nadomeščena z možnostjo naknadnega nadzora ATVP glede skladnosti tarife z zakonskimi zahtevami. Pooblaščenec je prepričan, da sama sprememba zakona, zaradi katere naj KDD ne bi več odločala v posebnem upravnem postopku, ni relevantna okoliščina za opredelitev javnega pooblastila. Mnogo zakonov, ki podeljujejo javno pooblastilo, namreč ne določa, da nosilec javnega pooblastila odloča v upravnem postopku. Javno pooblastilo pa pravzaprav sploh ne pomeni samo oblastnih ravnanj (npr. odločanja o pravicah in obveznostih), pač pa se lahko z javnim pooblastilom prenesejo tudi neoblastne naloge. Dr. Polonca Kovač navaja, da iz ustavne in zakonske opredelitve javnega pooblastila izhaja, da so zadeve, ki se lahko zaupajo kot javno pooblastilo treh oblik: - urejanje razmerij širšega pomena s splošnimi akti; - odločanje o pravicah in obveznostih v posamičnih stvareh; - druga javna pooblastila – opravljanje materialnih dejanj (npr. vodenje uradne evidence). Pomembna okoliščina pri presoji, ali gre za nosilca javnega pooblastila je tudi obveznost ustanovitve centralne klirinško depotne družbe in obveznost vzpostavitve in vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev. Zaradi tega je pomemben odgovor na vprašanje, ali bi država sama vodila centralni register, če ga ne bi vodila centralna klirinško depotna družba. Odgovor je najverjetneje pritrdilen. Nenazadnje
  61. odstavek
  62. člena Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in nasl.; v nadaljevanju: ZTVP) določa, da borzno posredniška družba mora voditi račune nematerializiranih vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi in opravljati prenose med računi v skladu z ZNVP ter pravili in navodili Klirinško depotne družbe, ki urejajo vodenje centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.
  63. člen ZTVP celo določa "pristojnost" klirinško depotne družbe za opravljanje nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, in nad opravljanjem storitev vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev, z namenom odkrivanja kršitev pravil poslovanja in drugih kršitev, ki jih storijo borzno posredniške družbe oziroma drugi člani klirinško depotne družbe.
  64. Sklepno Glede na to, da Pooblaščenec ni pristojen za obravnavo vaše pritožbe, kot je bilo pojasnjeno v točki 1 tega dopisa, na tem mestu ne bo prejudiciral vprašanja, ali je KDD nosilka javnega pooblastila ali ne. Zgoraj smo vam navedli nekaj izhodišč, ki vam lahko pomagajo pri nadaljnjem delu. Če je KDD v delu, v katerem vodi register nematerializiranih vrednostnih papirjev, nosilka javnih pooblastil, imate pravno podlago za pridobitev tistih osebnih podatkov, ki jih potrebujete za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi. V primeru dokončne odločitve o posredovanju osebnih podatkov, za katere obstaja pravna podlaga, lahko po mnenju Pooblaščenca sprožite upravni spor.
  65. člen ZUS namreč določa, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Upravni akt je skladno z
  66. odstavkom
  67. člena ZUS upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Navedeno pa seveda velja le, če je KDD nosilka javnih pooblastil. Svetujemo vam torej, da se obrnete bodisi na Agencijo za trg vrednostnih papirjev ali na Ministrstvo za finance bodisi sprožite upravni spor, pri čemer bo Upravno sodišče RS preverilo pasivno legitimacijo KDD in ugotovilo, ali je nosilka javnih pooblastil ali ne. Lepo pozdravljeni, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.