← Slovenija

Posredovanje podatka o neporavnani obveznosti do vrtca - IPRS

Posredovanje podatka o neporavnani obveznosti do vrtca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.03.2007 Številka: 0712-229/2007/3 Kategorije:Vrtec --> Kategorije: Vrtec Spoštovani,Prejeli smo vaš dopis z dne 22.02.
  2. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. tč.
  4. odst.
  5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
  6. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:Osnutek Pravilnika o sprejemu otrok (v nadaljevanju osnutek Pravilnika) določa kot
  7. kriterij za sprejem in vrstni red otrok v Vrtec _____, da imajo starši ali eden od staršev stalno prebivališče na območju MOL, za katere je MOL zavezana za doplačilo razlike v ceni ter imajo poravnane vse obveznosti plačila do vrtca. Komisija za sprejem otrok je sestavljena iz predstavnika vrtca, predstavnika staršev in predstavnika oddelka, pristojnega za predšolsko vzgojo MOL. Ali lahko vrtec posreduje Komisiji za sprejem otrok z namenom presoje
  8. kriterija za sprejem in vrstni red otrok v vrtec določenega v osnutku Pravilnika podatek o neporavnani obveznosti plačila do vrtca?ZVOP-1 v
  9. odst.
  10. čl. določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor glede na določilo
  11. tč.
  12. čl. ZVOP-1 sodi tudi javni Vrtec ______, obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na navedeni prvi odstavek pa se lahko po določbi
  13. odst. istega člena v javnem sektorju obdelujejo osebnih podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov primerna in potrebna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.Področni zakon v smislu
  14. odst.
  15. čl. ZVOP-1 v obravnavanem primeru predstavlja Zakon o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVrt-UPB2), ki v
  16. čl. določa, da vrtci zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo, varujejo in uporabljajo osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tako
  17. čl. določa, da vrtci vodijo za izvajanje predšolske vzgoje, za spremljanje dejavnosti in statistične namene naslednje zbirke podatkov:
  18. evidenco vpisanih in vključenih otrok,
  19. evidenco plačil staršev,
  20. evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč in
  21. evidenco oseb, ki občasno varujejo otroke na domu. Evidenca plačil staršev, ki jo vodi vrtec v skladu s
  22. in
  23. odst.
  24. čl. zaradi spremljanja mesečnih plačil, vsebuje podatke o: – višini plačil staršev in – mesečnih plačilih staršev. Podatke iz prve alineje glede na določilo
  25. odst. istega člena vrtcu posreduje lokalna skupnost, ki določi višino plačila staršev in zato v ta namen v skladu s
  26. odst. istega člena vodi evidenco socialnega položaja družin zaradi določitve plačila staršev. Navedena evidenca vsebuje skladno s
  27. odst.
  28. čl. podatke o: – dohodkih, prejemkih in premoženju družinskih članov, – številu družinskih članov, – drugih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na določitev višine plačila ter – plačilih staršev. Lokalna skupnost pa lahko glede na določilo
  29. odst. istega člena za zbiranje podatkov in vodenje evidence socialnega položaja družin pooblasti vrtec. Upoštevajoč določilo
  30. odst.
  31. čl. pa lahko vrtec posreduje osebne podatke iz predhodno navedenih zbirk podatkov le ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, za izvajanje njegovih z zakonom določenih nalog. Nadalje smejo vrtec in lokalne skupnosti dati podatke iz evidenc drugemu upravnemu organu oziroma drugi organizaciji, če je za njihovo uporabo pooblaščena z zakonom (
  32. odst.
  33. čl.). Podrobnejša navodila o načinu zbiranja podatkov, o delavcih vrtca, ki so pooblaščeni za uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v posameznih evidencah, o načinu evidentiranja uporabe in posredovanja osebnih podatkov in o načinu njihovega uničenja po poteku roka uporabe ter druge postopke in ukrepe zavarovanja pa skladno s
  34. čl. predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.Na podlagi navedenega
  35. čl. ZVrt-UPB2 sprejet Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje (Ur. l. RS, št. 80/2004, v nadaljevanju Pravilnik) v
  36. odst.
  37. čl. tako določa, da sme vrtec osebne podatke posredovati drugim uporabnikom, (na primer centrom za socialno delo, osnovnim šolam, sodiščem, zdravstvenim zavodom) le takrat in za namen, za katerega so bili zbrani. Uporabnik, ki želi pridobiti osebne podatke, je dolžan navesti pravno podlago za pridobitev podatka, ki ga želi, in namen, za katerega bo podatek potreboval. Vrtec pa mora skladno z
  38. odst. istega člena preveriti ustreznost pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov in zavrniti vsak zahtevek ali prošnjo, kjer pravna podlaga ni izkazana. Konkretno v zvezi z evidenco plačil staršev pa Pravilnik nadalje v
  39. odst.
  40. čl. še določa, da jo vzpostavi vrtec za vsako šolsko leto in jo vodi na način, ki ga določi ravnatelj z notranjim aktom. Za vodenje, obdelavo, uporabo in posredovanje podatkov iz evidence se skladno s
  41. odst. istega člena uporabljajo predpisi, ki urejajo finančno računovodstvo pravnih oseb in poslovanje proračunskih porabnikov. Podatki iz evidence se izbrišejo pet let po izpisu otroka iz vrtca, razen v primeru, ko vrtec zoper starše pred pristojnim sodiščem vodi sodne oziroma izvršilne postopke za uveljavitev zahtevkov zaradi neizpolnjenih obveznosti staršev iz naslova plačil staršev za vrtec. V tem primeru se podatki izbrišejo eno leto po poplačilu zapadlih obveznosti.V skladu z navedenim in izhajajoč iz
  42. čl. ZVrt-UPB2 in
  43. čl. Pravilnika Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) meni, da Vrtec _____ ne sme posredovati podatka o neporavnani obveznosti plačila do vrtca Komisiji za sprejem otrok z namenom presoje
  44. kriterija za sprejem in vrstni red otrok v vrtec določenega v osnutku Pravilnika. Komisija namreč ni z zakonom pooblaščena za uporabo teh podatkov v smislu
  45. odst.
  46. čl. ZVrt-UPB2 in zato za posredovanje podatka o neporavnani obveznosti plačila do vrtca tudi ne more izkazati ustrezne pravne podlage v smislu
  47. in
  48. odst. Pravilnika. Pri tem Pooblaščenec opozarja tudi na odločbo ustavnega sodišča U-I-3/99 z dne 10.5.2000 iz katere izhaja, da ni v skladu z legalitetnim načelom, da podzakonski akt zunaj okvira, ki ga določa ZVrt-UPB2, za primer neplačila predpiše izključitev otroka iz vrtca (oziroma kot nevključitev drugega otroka istih staršev v vrtec, op. Pooblaščenca). Kot je ugotovljeno v omenjeni ustavni odločbi, ni sporno, da so starši dolžni plačevati vrtec. Vendar bi moral posledice neplačevanja v osnovi urediti ZVrt-UPB
  49. Ker ZVrt-UPB2 tega ne ureja v takšnem oziru, kot to podrobneje določa osnutek Pravilnika, ki pa se kot podzakonski akt lahko nanaša samo na podrobnejše urejanje načina uresničevanja zakonskih določb, materija konkretnega primera ne more biti predmet osnutka Pravilnika, saj posega v pravice posameznikov tako, da jih omejuje: omejevanje otrokove pravice obiskati oziroma se vpisati v vrtec. Varovanju te otrokove pravice bi, oziroma bo morala zakonska ureditev dati prednost pred ekonomskim interesom vrtca, kot že zapisano v odločbi ustavnega sodišča U-I-3/99, saj otroci po
  50. čl. Ustave RS uživajo posebno varstvo in skrb. Zaradi takšne posebne skrbi, ki je morajo biti deležni otroci, v (podzakonsko) ureditev ni mogoče iz splošne ureditve obligacijskih razmerij avtomatično prenesti načel, ki iz take ureditve izhajajo. Zato Pooblaščenec meni, da posredovanje obravnavanih podatkov tudi z vidika
  51. odst.
  52. čl. ZVOP-1 ni potrebno in primerno za sprejem in vrstni red otrok v vrtec, saj lahko vrtec uveljavi zahtevke zaradi neizpolnjenih obveznosti staršev iz naslova plačil staršev za vrtec, po za to predvideni sodni poti, kot to smiselno izhaja iz
  53. čl. Pravilnika. Pri tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da z vidika načela sorazmernosti, določenega v
  54. čl. ZVOP-1, posredovanje podatka o neporavnani obveznosti plačila do vrtca kot kriterij za sprejem in vrstni red otrok v vrtec tudi ni ustrezno in po obsegu primerno glede na namene, za katere se ti podatki zbirajo in nadalje obdelujejo kot to izhaja iz
  55. odst.
  56. čl. ZVrt-UPB2 v zvezi s
  57. odst.
  58. čl. Pravilnika, zato bi v tem delu veljalo razmisliti o spremembi osnutka Pravilnika in obravnavano materijo ustrezno urediti v zakonu, kot to jasno izhaja iz
  59. odst. omenjene ustavne odločbe.S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.