Posredovanje podatka o prebivanju in družinskih članov na zahtevo RTV - IPRS

Posredovanje podatka o prebivanju in družinskih članov na zahtevo RTV + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.03.2021 Številka: 07120-1/2021/106 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote, Upravni postopki , Zbirke osebnih podatkov --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote, Upravni postopki, Zbirke osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste v skladu z določili
3. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija,
4. člena Zakona o davčnem postopku ter
5. in
6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku prejeli zahtevek RTV Slovenije (v nadaljevanju RTV) za posredovanje: podatkov o vseh osebah, ki imajo prijavljeno prebivališče na istem naslovu kot stranka; s pripisanimi sorodstvenimi razmerji in podatkov o morebitnih prijavljenih začasnih prebivališčih teh oseb. Pojasnjujete, da v skladu s
7. odstavkom
8. člena Zakona o prijavi prebivališča (UL RS 52/16), se je
10. 2020 ukinilo vodenje gospodinjske evidence in s tem tudi sorodstvenih razmerij med člani gospodinjstva. Dodatno pojasnjujete, da naslov v Republiki Sloveniji sestavljajo občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstaja. Število oseb, prijavljenih na naslovu je torej odvisno od nivoja podatkov – če številke stanovanj niso določene, se šteje, da so na istem naslovu prijavljene vse osebe, ki imajo prijavljeno prebivališče na tem naslovu do nivoja hišne številke, ne glede na to, da živijo v različnih stanovanjih in so do
12. 2020 tudi imele prijavljena različna gospodinjstva. Zanima vas glede na to, da so od
14. 2021 v evidenci registra stalnega prebivalstva zgolj podatki o vseh osebah, prijavljenih na določenem naslovu, ali je RTV upravičena do pridobitve podatkov o stalnem in morebitnem začasnem prebivališču vseh oseb na konkretnem naslovu, ki je določen le do nivoja hišne številke? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
15. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
17. točko prvega odstavka
18. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
19. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem. Osebni podatki se smejo posredovati iz uradnih evidenc, ko za to obstaja pravna podlaga v zakonu.
20. člen ZRTVS-1 v zvezi s prvim odstavkom
21. člena ZRTVS-1 zagotavljata neposredno pravno podlago, da RTV o fizičnih osebah zbira: osebno ime; naslov stalnega ali začasnega prebivališča (ulica, kraj, hišna številka itd.); davčno številko; številko transakcijskega računa; zaposlitev; označbo sprejemnika. Do drugih podatkov (npr. podatkov o sorodstvenih vezeh in članstvu v gospodinjstvu) je RTV lahko upravičena na podlagi procesnih predpisov (ZDavP-2 in ZUP), če so za to izpolnjeni pogoji in če s podatki razpolagate. Ob tem velja opozoriti, da je glede na procesne predpise in ZRTVS-1 treba presoditi tudi, od koga lahko RTV podatke pridobiva (vir osebnih podatkov). Vprašanje – do katerih podatkov je RTV upravičena v primeru, ko upravna enota ne razpolaga s podatki o gospodinjstvu oziroma v katerem stanovanju bivajo določene osebe, temveč upravna enota razpolaga le s podatki na ravni hišne številke – se nanaša zlasti na spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov v konkretnem primeru odločanja o zaprosilu. Pod predpostavko, da je upravna enota v konkretnem primeru upravičen vir podatkov, bo v nadaljevanju odgovor odvisen zlasti od konkretnih utemeljitev RTV-ja, katere podatke potrebuje za vodenje konkretnega (upravnega) postopka obračuna prispevka. Če so podatki za RTV relevantni za obračun prispevka, v tem primeru obstaja ustrezna zakonska podlaga skladno s prej navedenimi zakonskimi določbami. Presoja »relevantnosti podatkov za vodenje postopka obračuna« pa je v prvi vrsti odgovornost upravljavca osebnih podatkov, ki podatke posreduje. Obrazložitev IP se v okviru mnenja ne more opredeljevati glede dopustnosti posredovanja osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tudi ne more dajati zavezujočih navodil upravni enoti, kako ravnati v konkretnem postopku v zvezi z zaprosilom za osebne podatke, zato v nadaljevanju podajamo splošno mnenje glede pravnih podlag za posredovanje osebnih podatkov na zaprosilo RTV. Skladno s
22. členom Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14;v nadaljevanju ZRTVS-1) lahko za namene izvrševanja nalog obračuna prispevka RTV Slovenija zbira osebne podatke, določene v prvi, drugi, tretji, četrti, peti in deveti alinei prvega odstavka
23. člena ter v prvi, drugi, tretji, četrti in osmi alinei drugega odstavka
24. člena tega zakona, neposredno od zavezancev, ki so jim te podatke oziroma njihove spremembe dolžni pisno posredovati v roku 15 dni od prejema poziva. Iz citiranih določb izhaja, da lahko RTV o fizičnih osebah zbira: osebno ime; naslov stalnega ali začasnega prebivališča (ulica, kraj, hišna številka itd.); davčno številko; številko transakcijskega računa; zaposlitev; označbo sprejemnika. IP meni, da je do podatkov, ki jih določa
25. člen ZRTVS-1 v zvezi z
26. členom ZRTVS-1, RTVS načeloma upravičena; glede na procesne predpise in ZRTVS-1 pa je treba presoditi, od koga lahko te podatke pridobiva (vir osebnih podatkov).Do drugih morebitnih podatkov (npr. podatkov o sorodstvenih vezeh in članstvu v gospodinjstvu), pa RTV ni upravičena neposredno na podlagi omenjenih določb ZRTVS-1, lahko pa je do teh podatkov tudi upravičena v skladu s procesnimi predpisi – zlasti, če so podatki potrebni za vodenje konkretnega postopka. Tudi v primeru tem primeru (ko gre za pridobivanje podatkov neposredno na podlagi procesnih predpisov), pa je treba pri presoji upravičenosti v prvi vrsti upoštevati ZRTVS-1, ki specifično ureja od koga in katere podatke lahko RTV pridobiva za obračun prispevkov. Glede procesnih predpisov pojasnjujemo, da se po
27. členu ZRTVS-1 glede obračunavanja in plačevanja prispevka, obresti in drugih vprašanj postopka uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE) v
28. členu določa, da za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, z zakonom o obdavčenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja finančno upravo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. IP ne more presojati upravičenosti RTV od podatkov v konkretnem primeru niti ne more podajati zavezujočih navodil upravni enoti za vodenje postopkov v zvezi z zaprosilom za podatke. Glede na stališče Ustavnega sodišča IP s svojimi ukrepi tudi ne sme posegati v vodenje konkretnih postopkov, ki jih vodijo v okviru svojih pooblastil za to pristojni organi (sklep št. U-I-92/12-13 z dne
30. 2013, http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf). V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošno pojasnilo v zvezi s pogoji za pridobivanje oz. posredovanje osebnih podatkov na podlagi
31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP). člen ZUP v četrtem odstavku določa, da če uradne evidence ne vodi organ, ki je pristojen za odločanje, je dolžan od pristojnega organa podatke brezplačno zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge. Zaprošeni organ je dolžan te podatke posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno. Peti odstavek
32. člena ZUP določa, da lahko uradna oseba pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen, če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjima odstavkoma priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Po sedmem odstavku
33. člena se določbe petega in šestega odstavka tega člena štejejo za zadostno zakonsko podlago za pridobivanje osebnih podatkov v smislu zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ne glede na to, ali posebni (materialni) zakoni za posamezne vrste upravnih postopkov vsebujejo takšno podlago. Ob navedenem velja opozoriti še na 34.a člen ZUP, ki določa, da upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, so dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. Če povzamemo,
34. člen ZUP zagotavlja podlago za posredovanje osebnih podatkov, ko: za podatke zaproša organ, ki vodi upravni postopek (oz. se v tem delu uporablja ZUP) in ko organ izkaže, da podatke potrebuje za vodenje konkretnega upravnega postopka. Če je torej RTV v zahtevi za posredovanje podatkov izkazala, da vodi upravni postopek (oz. se v tem delu uporablja ZUP) v okviru katerega potrebuje podatek iz uradne evidence, potem
35. člen ZUP zagotavlja pravno podlago za takšno posredovanje. IP pa (kot navedeno) ni pristojen presojati ali je RTV v zadostni meri izkazala, da podatek potrebuje za vodenje konkretnega upravnega postopka. Pri ugotavljanju zgoraj navedenega, pa velja upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, po katerem morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (člen 5