← Slovenija

Posredovanje podatka o prebivanju RTV - IPRS

Posredovanje podatka o prebivanju RTV + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.02.2021 Številka: 07120-1/2021/58 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste v skladu z določili
  3. člena ZUP prejeli zahtevek RTV Slovenije (v nadaljevanju RTV) za posredovanje potrdila o prijavljenih osebah na naslovu s pripisanimi sorodstvenimi podatki oseb, ker je stranka podala vlogo za odpis, delni odpis, obročno plačilo prispevka za programe RTV. Pojasnjujete, da je bil do
  5. 2020 navedeni zahtevek naslovljen za izdajo potrdila iz gospodinjske evidence, ki pa se v skladu z določili Zakona o prijavi prebivališča od
  7. 2021 dalje ne vodi več v registru stalnega prebivalstva. Prosite za mnenje ali je RTV upravičen v konkretni zadevi do posredovanja podatkov o vseh prijavljenih osebah, za katere se tudi v uradni evidenci registra stalnega prebivalstva ne vodi podatek o sorodstvenih razmerjih? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  8. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  9. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  10. točko prvega odstavka
  11. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  12. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem. Osebni podatki se smejo posredovati iz uradnih evidenc, ko za to obstaja pravna podlaga v zakonu. člen ZRTVS-1 v zvezi z prvim odstavkom
  13. člena ZRTVS-1 zagotavljata neposredno pravno podlago, da RTV o fizičnih osebah zbira: osebno ime; naslov stalnega ali začasnega prebivališča (ulica, kraj, hišna številka itd.); davčno številko; številko transakcijskega računa; zaposlitev; označbo sprejemnika. Do drugih podatkov (npr. podatkov o sorodstvenih vezeh in članstvu v gospodinjstvu), je lahko RTV upravičena na podlagi procesnih predpisov, če so za to izpolnjeni pogoji. člen ZUP lahko zagotavlja podlago za posredovanje osebnih podatkov, ko

(1)za podatke zaproša organ, ki vodi upravni postopek – uporabnik in
(2)ko uporabnik izkaže, da podatke potrebuje za vodenje konkretnega upravnega postopka. Če je podatek iz uradne evidence, ki se ne vodi več (novih podatkov se ne zbira več in se zbirke ne ažurira), skladno z zakonom pa rok hrambe podatkov še ni potekel, potem je uporabnik, ki izkaže pravno podlago, upravičen do takšnega (neažurnega) podatka, ob tem pa bi moral prejeti tudi pojasnilo glede ažurnosti prejetega podatka, da bo lahko njegovo dokazno vrednost presojal v okviru vodenja svojega postopka. Obrazložitev IP se v okviru mnenja ne more opredeljevati glede dopustnosti posredovanja osebnih podatkov v konkretni zadevi. Slednje lahko preverja le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka ali drugega ustreznega upravnega postopka. Skladno s
  1. členom Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14;v nadaljevanju ZRTVS-1) lahko za namene izvrševanja nalog obračuna prispevka RTV Slovenija zbira osebne podatke, določene v prvi, drugi, tretji, četrti, peti in deveti alinei prvega odstavka
  2. člena ter v prvi, drugi, tretji, četrti in osmi alinei drugega odstavka
  3. člena tega zakona, neposredno od zavezancev, ki so jim te podatke oziroma njihove spremembe dolžni pisno posredovati v roku 15 dni od prejema poziva. Iz citiranih določb izhaja, da lahko RTV o fizičnih osebah zbira: osebno ime; naslov stalnega ali začasnega prebivališča (ulica, kraj, hišna številka itd.); davčno številko; številko transakcijskega računa; zaposlitev; označbo sprejemnika. IP meni, da je do podatkov, ki jih določa
  4. člen ZRTVS-1 v zvezi z
  5. členom ZRTVS-1, RTV nedvomno upravičena. Do drugih morebitnih podatkov (npr. podatkov o sorodstvenih vezeh in članstvu v gospodinjstvu), pa RTV ni upravičena neposredno na podlagi omenjenih določb ZRTVS-1, lahko pa je do teh podatkov upravičena na podlagi procesnih predpisov. Skladno s
  6. členom ZRTVS-1 se glede obračunavanja in plačevanja prispevka, obresti in drugih vprašanj postopka uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE) v
  7. členu določa, da za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, z zakonom o obdavčenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja finančno upravo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. IP v konkretnem primeru na podlagi predloženih informacij ne more presojati upravičenosti RTV do konkretnih zaprošenih podatkov. Glede na stališče Ustavnega sodišča pa IP s svojimi ukrepi tudi ne sme posegati v vodenje konkretnih postopkov, ki jih vodijo v okviru svojih pooblastil za to pristojni organi (sklep št. U-I-92/12-13 z dne
  9. 2013, http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf). Glede na navedeno vam v nadaljevanju podajamo zgolj splošno pojasnilo v zvezi s pogoji za pridobivanje oz. posredovanje osebnih podatkov na podlagi
  10. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), na katerega se RTV sklicuje v svojem zaprosilu.
  11. člen ZUP v četrtem odstavku določa, da če uradne evidence ne vodi organ, ki je pristojen za odločanje, je dolžan od pristojnega organa podatke brezplačno zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge. Zaprošeni organ je dolžan te podatke posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno. Peti odstavek
  12. člena ZUP določa, da lahko uradna oseba pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen, če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjima odstavkoma priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Po sedmem odstavku
  13. člena se določbe petega in šestega odstavka tega člena štejejo za zadostno zakonsko podlago za pridobivanje osebnih podatkov v smislu zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ne glede na to, ali posebni (materialni) zakoni za posamezne vrste upravnih postopkov vsebujejo takšno podlago. Ob navedenem velja opozoriti še na 34.a člen ZUP, ki določa, da upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, so dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. Če povzamemo,
  14. člen ZUP zagotavlja podlago za posredovanje osebnih podatkov, ko: za podatke zaproša organ, ki vodi upravni postopek (oz. se v tem delu uporablja ZUP) in ko organ izkaže, da podatke potrebuje za vodenje konkretnega upravnega postopka. Če je torej RTV v zahtevi za posredovanje podatkov izkazala, da vodi upravni postopek (oz. se v tem delu uporablja ZUP) v okviru katerega potrebuje podatek iz uradne evidence, potem
  15. člen ZUP zagotavlja pravno podlago za takšno posredovanje. IP pa (kot navedeno) ni pristojen presojati ali se za konkretno poizvedo uporablja ZUP IN ali je RTV v zadostni meri izkazala, da podatek potrebuje za vodenje konkretnega upravnega postopka. V nasprotnem primeru
  16. člen ZUP ni ustrezna pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc. Posredovanje osebnih podatkov brez ustrezne pravne podlage pa predstavlja kršitev pravil varstva osebnih podatkov. IP v okviru mnenja tudi ne more ugotavljati, do katerih podatkov o posamezniku bi bil RTV v konkretnem primeru upravičen (pod pogojem, da izkaže, da vodi upravni postopek v konkretnem primeru oz. se za poizvedbo uporablja ZUP). Pri tem gre za vprašanje spoštovanja načela najmanjšega obsega podatkov iz člena 5
(1)(c) Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo („najmanjši obseg podatkov“). Katere podatke bi torej upravna enota smela posredovati na podlagi 139. člena ZUP v konkretnem primeru je torej odvisno od konkretnih utemeljitev RTV-ja, katere podatke potrebuje za vodenje konkretnega upravnega postopka. Iz vašega dopisa tudi izhaja vprašanje, ali je RTV upravičena do podatkov, ki se skladno z zakonom ne vodijo več v uradni evidenci (navajate, da se podatek o sorodstvenih vezeh od 1.1.2021 ne vodi več)? Glede na načelo točnosti iz 5
(1)(
  1. d)člena Splošne uredbe, so upravljavci osebnih podatkov dolžni zagotavljati točnost zbirk osebnih podatkov. Ko pa upravljavec določenega podatka nima, ker ga skladno z zakonom ne zbira več, tega podatka tudi ne more posredovati. Če pa podatek ima, vendar se nahaja v neki drugi (starejši) zbirki, potem ni ovir za posredovanje, če je zagotovljena ustrezna pravna podlaga po ZUP (če torej uporabnik vodi upravni postopek in podatek potrebuje za rešitev upravne zadeve). Če je podatek iz evidence, ki se ne vodi več in skladno z zakonom rok hrambe podatkov iz takšne evidence še ni potekel (zbirka starejših podatkov se še zakonito hrani, čeprav se ne ažurira več), potem je uporabnik, ki izkaže pravno podlago, upravičen do takšnega (neažurnega) podatka, ob tem pa mu pojasnite tudi ažurnost tega podatka – da bo lahko uporabnik njegovo dokazno vrednost presojal v okviru vodenja svojega postopka. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.