← Slovenija

Posredovanje podatka o stanju terjatev s strani banke upniku - IPRS

Posredovanje podatka o stanju terjatev s strani banke upniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.03.2022 Številka: 07121-1/2022/234 Kategorije: --> Kategorije: Bančništvo, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne
  2. 2022 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem prosite za mnenje v zvezi s posredovanjem podatka o stanju terjatev upnikom s strani banke. Vaši stranki imata kot upnika na podlagi izvršilnega naslova – notarskega zapisa zoper dolžnika terjatev, v zvezi s čimer pred sodiščem že teče izvršilni postopek. Dolžnika sta zemljiškoknjižna solastnika nepremičnin, pri katerih je na podlagi kreditne pogodbe vknjižena hipoteka v zavarovanje terjatve banke. Ker imata upnika interes za izvršbo na nepremičnine samo v primeru, če je dolg dolžnikov po kreditni pogodbi manjši od skupne vrednosti nepremičnin, sta upnika na banko naslovila prošnjo za posredovanje informacij glede višine terjatve, ki jo ima banka na podlagi kreditne pogodbe do dolžnikov, vendar je banka zavzela stališče, da podlaga za posredovanje podatkov glede stanja kredita po kreditni pogodbi ne obstaja. IP prosite za mnenje, ali izkazan interes upnikov zadostuje za posredovanje podatkov glede stanja terjatev po kreditni pogodbi, na podlagi katere je pri nepremičninah, ki so predmet izvršbe, vknjižena hipoteka. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju v skladu z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vprašanjem. Upnika v predstavljenem primeru po mnenju IP nimata ustrezne pravne podlage za pridobitev podatkov o stanju dolga dolžnikov do banke oziroma stanju terjatev banke do dolžnikov. Navedene podatke pa lahko pridobi sodišče, če jih potrebuje za uspešno izvedbo izvršilnega postopka. Obrazložitev: Vsaka obdelava osebnih podatkov, vključno s posredovanjem, mora temeljiti na zakoniti in ustrezni pravni podlagi, te pa so določene v prvem odstavku
  8. člena Splošne uredbe, in sicer: privolitev (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), izvajanje javnih nalog (točka (e)) in zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)), pri čemer je za zakonitost obdelave dovolj, da je izpolnjena ena od naštetih pravnih podlag. Glede na to, da iz vašega opisa ne izhaja, da bi upnika razpolagala s privolitvijo dolžnikov za obdelavo njunih osebnih podatkov (o stanju njunega dolga do banke), prav tako pogodba med upnikoma in dolžnikoma ne more predstavljati ustrezne pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov od upravljavca (banke), saj osebni podatki (o stanju dolga oziroma terjatve banke), ki naj bi jih posredovala banka, ne izhajajo iz pogodbenega razmerja med upnikoma in dolžnikoma (temveč iz pogodbe med dolžnikoma in banko), in da kot pravne podlage tudi ni mogoče zagovarjati zakonitega interesa upnikov, saj interesi upnikov po mnenju IP v predstavljenem primeru ne prevladajo nad interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščinami dolžnikov (upnikoma je še vedno omogočeno sodno varstvo njunih pravic), morebitna pravna podlaga lahko izhaja zgolj še iz zakonskih določb. Banke so v skladu s
  9. in
  10. členom Zakona o bančništvu (ZBan-3) dolžne varovati zaupne podatke, tj. vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolagajo, razen v primerih iz tretjega odstavka
  11. člena ZBan-3, ki posredovanja zaupnih podatkov upnikom posebej ne navaja, določa pa, da dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov ne velja v drugih primerih, kjer zakon izrecno določa dolžnost banke glede posredovanja zaupnih podatkov o posamezni stranki. V skladu s šestim odstavkom
  12. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov je dolžan upniku, ki izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče predlagati izvršbo, na njegovo zahtevo posredovati podatke iz
  13. do
  14. točke ter
  15. in
  16. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer navedene točke po mnenju IP ne zajemajo podatkov o stanju terjatev drugega upnika (banke) do dolžnika. Lahko pa sodišče v skladu z drugim odstavkom
  17. člena ZIZ pridobi tudi druge podatke, potrebne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka. Glede na vse predhodno navedeno upnika v predstavljenem primeru po mnenju IP nimata ustrezne pravne podlage za pridobitev podatkov o stanju dolga dolžnikov do banke oziroma stanju terjatve banke do dolžnikov, saj ne razpolagata s privolitvijo dolžnikov (to pomeni, da ni podlage po točki (a) prvega odstavka
  18. člena Splošne uredbe), podatki, ki naj bi jih posredovala banka, se ne nanašajo na pogodbeno razmerje med upnikoma in dolžnikoma, temveč na drugo pogodbeno razmerje – med banko in dolžnikoma (to pomeni, da podlage ni mogoče utemeljiti po točki (b) prvega odstavka
  19. člena Splošne uredbe), zakon banki za tak primer ne nalaga obveznosti posredovanja podatkov, niti ne predvideva možnosti, da to stori (to pomeni, da ni podlage po točki (c) prvega odstavka
  20. člena Splošne uredbe), interesi upnikov pa ne prevladajo nad interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščinami dolžnikov, saj je upnikoma sodno varstvo njunih pravic še vedno omogočeno (to pomeni, da tudi ni mogoče zagovarjati podlage iz točke (f) prvega odstavka
  21. člena Splošne uredbe). Lahko pa navedene podatke pridobi sodišče, če jih potrebuje za uspešno izvedbo izvršilnega postopka. Lep pozdrav, Pripravila: Mojca Leitinger Okršlar, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.