Posredovanje podatka o statusu osebe, ki štipendista vzdržuje SURS-u - IPRS

Posredovanje podatka o statusu osebe, ki štipendista vzdržuje SURS-u + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.02.2007 Številka: 0712-148/2007/2 Kategorije:Statistika in raziskovanje --> Kategorije: Statistika in raziskovanje Spoštovani,Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) v e-sporočilu navajate, da ste s strani Statističnega urada Republike Slovenije prejeli obrazce, ki jih morate izpolniti oziroma poročati o štipendiranju v preteklem letu. Na teh obrazcih je poleg imena in priimka štipendista, ter ostalih podatkov o višini štipendije, treba navesti tudi podatek o statusu osebe, ki štipendista vzdržuje. Tega podatka od štipendistov nikoli ne zahtevate, ker je za vas nepomemben, in ga torej ne morete vpisati v obrazec, ker tega podatka nimate. Zanima vas, ali lahko Statistični urad Republike Slovenije zahteva od Vas, da te podatke pridobite od štipendistov, kljub temu, da jih ne potrebujete. Na Statističnem uradu Republike Slovenije Vas namreč opozarjajo, da morajo biti vse rubrike v obrazcih izpolnjene, sicer so obrazci neuporabni. Mnenja ste, da bi šlo v primeru, da od štipendistov zahtevate podatke, ki niso pomembni za sklenitev pogodbe o kadrovski štipendiji, za kršenje Zakona o varstvu osebnih podatkov in da nimate pravice zahtevati teh podatkov. Pooblaščenca prosite za mnenje. Pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po
3. členu Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05), preučil Vašo zadevo in Vam, na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje. Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
6. členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Ta zakon je ZVOP-
7. Po določbi
8. člena ZVOP-1, ki je splošne narave glede določanja dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ker je določba splošne narave, so pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov posebej določene še v
9. členu ZVOP-1 za t. im. javni sektor in v
10. členu ZVOP-1 za t. im. zasebni sektor. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Po določbi prvega odstavka
11. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Ne glede na prvi odstavek
12. člena ZVOP-1 se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Za javni sektor se po
13. točki
14. člena ZVOP-1 štejejo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, univerze, samostojni visokošolski zavodi in samoupravne narodne skupnosti. Obdelava osebnih podatkov po
15. točki
16. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Iz
17. točke
18. člena ZVOP-1 izhaja, da Statistični urad Republike Slovenije spada v javni sektor, saj gre za državni organ, ustanovljen z Zakonom o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01; v nadaljevanju ZDSta). Za javni sektor pa morajo biti, glede obdelave osebnih podatkov, izpolnjeni pogoji iz
19. člena ZVOP-1, po katerem se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Tak zakon je ZDSta. Po določbi prvega odstavka
20. člena ZDSta ima Statistični urad Republike Slovenije, zaradi izvajanja programa statističnih raziskovanj, pravico zbirati podatke iz vseh obstoječih virov. V nobeni določbi ZDSta pa ni določeno, da Statistični urad Republike Slovenije pridobiva tudi podatek o statusu vzdrževalca študenta pač pa to določa Nacionalni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 70/97), ki pod zap. št. ZS/16, z oznako »Statistično poročilo o štipendiranju učencev in študentov«, navaja naslednji nabor podatkov za namen spremljanja stanja na področju izobraževanja: 1) podatki o štipenditorju: ime podjetja, zavoda, dejavnost, občina; 2) podatki o štipendistu: ime in priimek, EMŠO, spol, občina stalnega prebivališča štipendista, vrsta štipendije, šola-smer-poklic, za katero dobiva štipendijo, stopnja zahtevnosti, letnik šolanja, v katerem je postal štipendist, višina štipendije v tolarjih, status vzdrževalca štipendista, bivanje študenta v času šolanja. Zavezanec (poročevalska enota) za posredovanje teh podatkov je, po nacionalnem programu, podjetje in druge organizacije, Republiški zavod za zaposlovanje in drugi zavodi, ki imajo štipendiste. Ta program je sprejel Državni zbor Republike Slovenije, izvaja pa ga Statistični urad Republike Slovenije in pooblaščeni izvajalci. Nacionalni program pa nima lastnosti zakona v smislu določbe
21. člena ZVOP-1, ki določa podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, ki je lahko le zakon ali osebna privolitev posameznika določena z zakonom. V določbi
22. člena ZVOP-1 je urejeno načelo sorazmernosti, ki pomeni da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. To načelo pride v poštev tudi za Vaš primer, namreč od štipendistov nikoli niste zahtevali podatka o statusu njegovega vzdrževalca, ker je za Vas nepomemben in ga sploh ne potrebujete za izvajanje svojih nalog. V kolikor bi ta podatek zahtevali od študenta, bi kršili načelo sorazmernosti, saj bi pridobili podatek, ki ga za izvajanje svojih nalog sploh ne potrebujete, torej bi bilo zbiranje osebnega podatka – status vzdrževalca študenta – prekomerno. In ker tega podatka nimate, ga tudi ne morete posredovati Statističnemu uradu Republike Slovenije, ki ga sicer od Vas zahteva. Pooblaščenec se je glede tega vprašanja obrnil tudi na Statistični urad Republike Slovenije. Tam so pojasnili, da če zavezanec teh podatkov nima, jih razumljivo tudi ne more posredovati, in naj torej polje, ki zahteva podatek, ki ga upravljavec nima, pusti prazno. Glede na navedeno, Pooblaščenec zaključuje, da kljub temu, da Statistični urad Republike Slovenije od vas sicer zahteva tudi podatek o statusu vzdrževalca štipendista, vi pa tega podatka nimate, ker ga ne potrebujete oziroma nimate pravne podlage za obdelavo tega osebnega podatka (v nasprotnem primeru bi vi prekomerno zbirali osebne podatke), vam tega podatka (ki je osebni podatek po določbah ZVOP-1) na obrazcu, ki vam ga je posredoval Statistični urad Republike Slovenije, ni treba posredovati.S spoštovanjem, INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026