Posredovanje podatka o tem ali je zaposleni v kazenskem postopku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.08.2006 Številka: 0712-103/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Posredovanje OP med upravljavci --> Kategorije: Delovna razmerja, Posredovanje OP med upravljavci Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 11.8.2006.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Zanima vas, ali ste kot javni zavod, ki ga je ustanovila mestna občina dolžni članom odbora v mestnem svetu mestne občine na njihovo zahtevo posredovati podatke o tem, ali so bili zaposleni v javnih zavodih kazensko preganjani oziroma ali so v kazenskem postopku? Obdelavo osebnih podatkov posameznika ureja
- člen ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Osebne podatke v javnem sektorju, v katerega nedvomno sodi tudi vaš javni zavod, se v skladu s prvim odstavkom
- člena ZVOP-1, lahko obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, torej le v primeru, če zakon izrecno določa, da se v javnem sektorju določeni osebni podatki lahko obdelujejo oziroma posredujejo. Isti odstavek tega člena nadalje določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, če tako določa zakon. Ob tem Pooblaščenec opozarja na načelo sorazmernosti, ki pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja. Dejstvo je, da ZVOP-1 podatke o kazenskih evidencah uvršča v področje občutljivih osebnih podatkov in jih kot take postavlja pod strožji režim zaščite. Devetnajsta točka
- člena ZVOP-1, pomensko določa občutljive osebne podatke kot podatke o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške.Obdelava občutljivih osebnih podatkov je nadalje urejena v
- členu ZVOP-1, ki dovoljuje obdelavo občutljivih osebnih podatkov samo pod sledečimi pogoji:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.Na podlagi povedanega Pooblaščenec pripominja, da so podatki iz kazenskih evidenc bistven pogoj za sklenitev delovnega razmerja in imenovanje v naziv v javnem sektorju. V skladu z dikcijo uradnega prečiščenega besedila Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 35/05, v nadaljevanju ZJU-UPB1) je javni uslužbenec posameznik, ki v javnem sektorju sklene delovno razmerje.
- člen ZJU-UPB1 v drugem odstavku, kot pogoje za imenovanje v naziv poleg državljanstva Republike Slovenije določa tudi ostala dva pogoja, in sicer, da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev ter, da oseba ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz druge točke tega odstavka. Ob tem je potrebno poudariti, da se dokazila kazenskih oddelkov krajevno pristojnih Okrajnih sodišč in Ministrstva za pravosodje, ki evidence iz prejšnjega stavka vodijo, ponavadi priložijo že k prijavi na ustrezno delovno mesto. Takšno potrdilo bi mestni svet ali druga zainteresirana javnost lahko pridobila na podlagi
- odstavka 6- člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s spremembami). Navkljub povedanemu, pa je za vaš primer potrebno izpostaviti dejstvo, da ZJU od svojega
- člena dalje vsebuje le posebne določbe za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti in tako ne velja za vas, kot javni zavod. Povedano pomeni, da je potrebno za iskanje odgovora na vaše vprašanje osvetliti tudi določbe delovnopravne zakonodaje. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42/02 in 79/06, v nadaljevanju ZDR) v
- členu določa pravno podlago za varstvo delavčevih osebnih podatkov in določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Drugi tretji in četrti odstavek istega člena pa nadalje določajo, da osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov. Ker nas sprašujete tudi o situacija, ko bi osebe lahko še bile v kazenskih postopkih, kar razumemo kot postopke, ki še niso končani, pa velja izpostaviti domnevo nedolžnosti, po kateri je nedolžen vsakdo, dokler mu s pravnomočno sodbo ni dokazana krivda.V primeru, da je delavec že obsojen na kaznivo dejanje in mu je izrečena kazen prestajanja zapora, je potrebno v zvezi s statusom pogodbe o zaposlitvi osvetliti tudi določbe
- člena ZDR, ki določa, da v primerih, ko delavec zaradi prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega ne more opravljati dela šest mesecev ali manj, zaradi služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, pripora in v drugih primerih, ki jih določa zakon, začasno preneha opravljati delo, pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca (suspenz pogodbe o zaposlitvi). Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Delavec se ima pravico in dolžnost vrniti na delo najkasneje v roku petih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe. S tem dnem preneha suspenz pogodbe. Če se delavec v predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved v skladu s peto alinejo
- člena tega zakona, traja suspenz pogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi.Razkritje zahtevanih občutljivih osebnih podatkov bi bilo izjemoma možno z izrecno privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Razkritje podatka o vpisu v kazensko evidenco pa bi se lahko (posredno) zahtevalo le ob sklenitvi delovnega razmerja, ko bi moral javni uslužbenec prošnji za zaposlitev priložiti izjave oz. potrdila, da ni v kazenskem postopku, oziroma, da ni bil kaznovan. Ob tem verjetno ni potrebno posebej pojasnjevati, da morajo biti takšna potrdila sestavni del kadrovske mape vsakega posameznega javnega uslužbenca in, da je z vpogledom v takšno dokumentacijo tudi mogoče preveriti, ali je posamezen javni uslužbenec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi izpolnjeval merila in kriterije za zaposlitev, v kolikor je pogoj nekaznovanost, vključno z (ne)vpisom v kazensko evidenco. Posledice, ki bi jih delodajalec trpel zaradi vpisa posameznega delavca v kazensko evidenco, niso vedno nujno prisotne. Kaznovanost oz. vpis v kazensko evidenco bi, v posebnih primerih, lahko privedel do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na strani delavca.
- člen ZDR namreč določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:– če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,– če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,– če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,– če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela,– če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,– če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja..Končno mnenje Pooblaščenca je, da mestni svet ali druga javnost nima pravne podlage, da bi lahko pridobila podatke o še nedokončanih kazenskih postopkih, ker v takšnem primeru prevlada domneva nedolžnosti. V primeru že končanih kazenskih postopkih pa Pooblaščenec opozarja, da gre pri teh podatkih za občutljive osebne podatke, za razkritje katerih mora obstajati eden od taksativno naštetih pogojev iz
- člena ZVOP-
- V primeru javnih uslužbencev bi kot zakonska podlaga iz
- točke
- člena lahko bil ZDIJZ, ki v
- odstavku
- člena določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz
- in
- do
- točke prvega odstavka
- člena. To torej pomeni, da bi lahko bili javni zgolj podatki o pravnomočno zaključenih sodnih postopkih, pa še ti bi morali biti povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026