Posredovanje podatka o višini deleža v podjetju delodajalcu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.11.2009 Številka: 0712-461/2009/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo. V njem navajate, da je vaša znanka zaposlena na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. Delodajalec naj bi od nje in drugih zaposlenih zahteval podatke o tem, katere in koliko delnic imajo zaposleni in njihovi partnerji v farmacevtskih podjetjih, na podlagi teh podatkov pa naj bi delodajalec potem napravil oceno tveganja. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Javna agencija lahko podatke o lastništvu delnic farmacevtskih podjetij zahteva samo od tistih pri njej zaposlenih, za katere, glede na naravo njihovega dela oz. nabor njihovih del in nalog izkaže, da bi lastništvo delnic farmacevtskih podjetij lahko vplivalo na izvrševanje njihovih obveznosti iz delovnega razmerja z Javno agencijo. Javna agencija pa nima pravne podlage, da kot delodajalec od zaposlenih zahteva podatke o lastništvu delnic farmacevtskih podjetij njihovih partnerjev. Obrazložitev: Skladno z
- čl. ZVOP-1 se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.
- člen ZVOP-1 določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi vaša javna agencija. V skladu s tem členom se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, če ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Četrti odstavek
- člena ZVOP-1, pa določa, da se lahko ne glede na prvi odstavek
- člena ZVOP-1 v javnem sektorju izjemoma obdelujejo osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V
- členu ZVOP-1, ki ureja načelo sorazmernosti, je določeno, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Delovno pravno področje ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR), ki v
- členu ureja varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno z ZDR ali z drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Zakon o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/2006 in 45/2008, v nadaljevanju ZZdr-1) v
- členu določa, da se za izvajanje nalog, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja področje medicinskih pripomočkov, ustanovi Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: Javna agencija) kot oseba javnega prava. Javna agencija, v skladu s
- členom ZZdr-1, opravlja: - upravne, strokovne in razvojne naloge na področju zdravil in medicinskih pripomočkov za uporabo v humani in veterinarski medicini, - nadzorstvene naloge na področju zdravil in medicinskih pripomočkov, - naloge uradnega kontrolnega laboratorija, - izvršilne naloge in odločanje v nacionalnih in evropsko harmoniziranih upravnih in strokovnih postopkih vrednotenja kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil in medicinskih pripomočkov, - naloge vzpostavljanja, dograjevanja in obnove regulatornega informacijskega sistema in vodenje uradnih evidenc na podlagi tega zakona, - naloge farmakovigilančnega in materiovigilančnega sistema, - naloge vzpostavljanja mednarodno prepoznavnega sistema kakovosti poslovanja v okviru dobre regulatorne prakse, - naloge na področju določanja, spremljanja in analiziranja cen zdravil in njihovega učinka na delovanje trga, - strokovno podporo pri uveljavljanju sistemskih usmeritev na področju zdravil in medicinskih pripomočkov, - naloge, ki vključujejo sodelovanje z drugimi upravnimi, strokovnimi in znanstvenimi institucijami. Javna agencija po določbi
- člena ZZdr-1 v skladu s tem zakonom v upravnih zadevah odloča v upravnem postopku na prvi stopnji in izvaja vse naloge organa, pristojnega za zdravila, ki so določene s tem zakonom, na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti in drugo veljavno zakonodajo. Je tudi prekrškovni organ za področje zdravil in medicinskih pripomočkov. V
- členu Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (Uradni list RS, št. 115/2006, v nadaljevanju Sklep) je določeno, da Javna agencija kot organ, pristojen za zdravila in medicinske pripomočke, poleg nalog, ki so določene v
- členu Zakona o zdravilih, opravlja: – upravne in strokovne naloge na področju vigilančnega sistema; – upravne in strokovne naloge pri vnosu in uvozu zdravil, ki so prepovedane droge; – naloge farmakopejskega laboratorija in sodelovanje pri dograjevanju Evropske farmakopeje ter izdaja nacionalnega dodatka k Evropski farmakopeji; – sodeluje pri delu delegacij Republike Slovenije v strokovnih telesih ter delovnih skupinah Sveta Evropske unije in Evropske komisije na področju zdravil in medicinskih pripomočkov; – sodeluje v evropski mreži uradnih kontrolnih laboratorijev; – sodeluje v mreži pristojnih organov za zdravila in medicinske pripomočke v Evropski uniji; – sodeluje z drugimi državnimi organi na področju humane in veterinarske medicine; – sodeluje z drugimi pristojnimi organi za zdravila in medicinske pripomočke tretjih držav; – sodeluje z združenji uporabnikov storitev agencije in drugimi organizacijami; – sodeluje pri pripravi predpisov s področja zdravil in medicinskih pripomočkov; –zagotavlja informacije in svetovalne storitve na področju zdravil in medicinskih pripomočkov; - izobražuje na področju zdravil in medicinskih pripomočkov; - razvija analizne metode za zdravila in analizno preskuša zdravila; - druge strokovne naloge v skladu z namenom, za katerega je bila ustanovljena. Agencija opravlja regulatorne, razvojne in strokovne naloge iz prejšnjega odstavka v javnem interesu, da se zagotovi varovanje javnega zdravja. Pooblaščenec glede na navedeno poudarja, da noben zakon izrecno ne določa obveznosti zaposlenih na Javni agenciji, da morajo posredovati podatek o tem, katere in koliko delnic imajo v farmacevtskih podjetjih. Kljub temu pa Pooblaščenec meni, da ima Javna agencija pravno podlago, da od zaposlenega zbira podatek o tem katere in koliko delnic imajo v farmacevtskih podjetjih, v
- odstavku
- člena ZVOP-1 in v
- členu ZDR. Glede na zgoraj navedene pristojnosti in naloge Javne agencije, ki jih določata ZZdr-1 in Sklep, je namreč mogoče trditi, da bi pri posameznem zaposlenem na Javni agenciji lahko prišlo do konflikta interesov, oziroma da bi lastništvo delnic farmacevtskega podjetja lahko vplivalo na izvrševanje njegovih obveznosti iz delovnega razmerja z Javno agencijo. Zato lahko Javna agencija zbira podatek o tem, katere in koliko delnic imajo v farmacevtskih podjetjih od tistih zaposlenih, za katere lahko izkaže, da ta njihov podatek potrebuje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Obravnavane podatke morajo torej Javni agenciji posredovati samo tisti zaposleni, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi za Javno agencijo opravljajo takšna dela in naloge, da je poznavanje podatka o njihovem lastništvu delnic farmacevtskih podjetij s strani Javne agencije potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. V konkretnem primeru to pomeni, da Javna agencija lahko obravnavane podatke zahteva samo od tistih zaposlenih, za katere, glede na naravo njihovega dela oz. nabor njihovih del in nalog izkaže, da bi lastništvo delnic farmacevtskih podjetij lahko vplivalo na izvrševanje njihovih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja z Javno agencijo. Glede zbiranja podatkov o tem koliko in katere delnice imajo v farmacevtskih podjetjih partnerji zaposlenih na Javni agenciji pa Pooblaščenec meni, da Javna agencija, glede na zgoraj navedene člene ZVOP-1 in ZDR, nima pravne podlage, da kot delodajalec od svojih zaposlenih zahteva posredovanje navedenih osebnih podatkov njihovih partnerjev. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026