Posredovanje podatka o višini otroškega dodatka očetu, ki plačuje preživnino - IPRS

Posredovanje podatka o višini otroškega dodatka očetu, ki plačuje preživnino + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.03.2009 Številka: 0712-82/2009/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše pismo, v katerem nas sprašujete, ali lahko center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) očetu otroka, za katerega ta plačuje preživnino (starša sta namreč razvezana in ne živita skupaj), posreduje podatke o višini otroškega dodatka za svojega otroka, ki ga sicer uveljavlja otrokova mati. Sprašujete tudi, ali lahko CSD v navedenem primeru posreduje tudi podatek o višini denarne socialne pomoči, ki jo prejema otrokova mati. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju: ZinfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec vam podaja svoje mnenje, da je ena od možnih podlag za seznanitev očeta s podatkom o višini otroškega dodatka (ne pa tudi za seznanitev očeta s podatkom o višini denarne socialne pomoči), ki ga za skupnega otroka uveljavlja otrokova mati oziroma njegova bivša žena, uveljavljanje pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (t.j. otrokovimi) v okviru zastopanja v skladu z določili ZVOP-1-UPB1. Druga možnost za seznanitev z želenimi informacijami (o obeh podatkih) je po mnenju Pooblaščenca na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku, ki daje posamezniku pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati, pod pogojem, da ta oseba verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Pooblaščenec ugotavlja tudi, da v kolikor gre v obravnavanem primeru za podatka, ki imata značaj informacije javnega značaja, ima prosilec skladno z določili Zakona o dostopu informacij javnega značaja pravico na svojo zahtevo pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis (razen če gre za izjemo, določeno v 6. členu ZDIJZ). O b r a z l o ž i t e v: Da bi vam lahko odgovorili na vaša zastavljena vprašanja, je potrebno osvetliti predpise z različnih pravnih področij, saj je v konkretnem primeru za obdelavo osebnih podatkov, to je za posredovanje podatka s strani CSD o višini otroškega dodatka ter višini socialne pomoči, ki ju prejema otrokova mati, možno najti pravne podlage v različnih predpisih. V ta namen vam podajamo splošno pojasnilo: Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1-UPB1, ki je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi CSD-

1. ji)lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1-UPB1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Glede na navedeno, je za posredovanje omenjenih podatkov s strani CSD nedvomno potrebna določena zakonska podlaga, zato nekaj možnih podlag za tovrstno obdelavo osebnih podatkov navajamo v nadaljevanju. I. Uveljavljanje pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki na podlagi roditeljske pravice v skladu z določili ZVOP-1-UPB1 Ena od možnih podlag za seznanitev očeta s podatkom o višini otroškega dodatka (gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka), ki ga za skupnega otroka uveljavlja otrokova mati oziroma njegova bivša žena (ne pa tudi za seznanitev očeta s podatkom o višini denarne socialne pomoči), je uveljavljanje pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (t.j. otrokovimi) v okviru zastopanja. Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v 30. členu ZVOP-1-UPB1, ki ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Nekatere podrobnosti glede načina uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, so urejene v določbah 31. člena ZVOP-1-UPB1. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZVOP-1-UPB1, šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi 2. člena ZInfP, pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. Po tem pa je po 34. členu ZVOP-1-UPB1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. V skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZZZDR) preide ta pravica na starše, če so otroci mladoletni, ker mladoletne otroke zastopajo starši (so njihovi zakoniti zastopniki – ZZZDR, prvi odstavek 107. člena). Če roditeljska pravica pripada obema staršema, sta oba starša tudi zakonita zastopnika svojega otroka, v kolikor pa je roditeljska pravica enemu izmed staršev odvzeta, pa v skladu z odvzeto roditeljsko pravico ta starš tudi ni več zakoniti zastopnik otroka. Na podlagi zgornjih navedb se torej po mnenju Pooblaščenca starši lahko seznanijo z osebnimi podatki svojih otrok, v kolikor in dokler so nosilci roditeljske pravice. Temeljno pravilo torej je, da lahko pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki uveljavlja posameznik sam ali pa jo zanj uveljavlja zakoniti zastopnik (starši ali skrbnik) oziroma drug zastopnik po pooblastilu. Zastopanje pomeni nastopanje v pravnem prometu (izjavljanje pravno relevantne volje) v imenu in na račun zastopanega oziroma skrb za uresničevanje zastopančevih pravic in dolžnosti ter pravnih koristi. Razlog za potrebo po zastopanju je otrokova poslovna nesposobnost in omejena poslovna sposobnost. Poslovna sposobnost pomeni pravno priznano možnost, da oseba sama vstopa v pravna razmerja (sklepa pravne posle) oziroma sama izjavlja pravno relevantno voljo (t.j. izjava volje ima pravne učinke). Po splošni ureditvi je mladoletnik do 15. leta starosti popolnoma poslovno nesposoben. Z dopolnjenim 15. letom starosti mladoletnik pridobi omejeno poslovno sposobnost, ki omogoča, da mladoletnik lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače; za veljavnost teh poslov je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti (108. člen ZZZDR). K zgornjim navedbam je potrebno dodati, da lahko mladoletnik pridobi popolno poslovno sposobnost še pred 18. letom starosti, če sklene zakonsko zvezo ali postane roditelj. Ker je postopek po 31. členu ZVOP-1-UPB1 procesno vezan na zahtevo prosilca, Pooblaščenec pojasnjuje, da se mora oče obrniti s pisno zahtevo na vas kot upravljavca, v kateri lahko zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, tako kot to predvideva ZVOP-1-UPB1. Navedeno pomeni, da oče od vas lahko zahteva seznanitev z višino otroškega dodatka, ker gre za prejemek, ki pripada otroku (vendar ga v konkretnem primeru uveljavlja mati), ob predpostavki, da je otrok mlajši od 18 let in torej te pravice zaradi nepolnoletnosti še ne more uveljavljati, in da očetu ni odvzeta roditeljska pravica oz. je zakoniti zastopnik otroka. V primeru, da kot upravljavec v zakonsko določenem roku ne boste podali odgovora oz., da boste zahtevo za posredovanje izpisa podatkov zavrnili, pa ima oče pravico do pritožbe na naš organ. Šele na tej podlagi bi Pooblaščenec v ugotovitvenem postopku lahko presojal ali so izpolnjeni pogoji za seznanitev z omenjenimi osebnimi podatki. II. Pravica do pregleda dokumentov v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku Pooblaščenec neodvisno od navedb v točki I. tega mnenja nadalje pojasnjuje, da posameznik (v konkretnem primeru torej oče) želene informacije lahko zahteva tudi v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP-UPB2), ki v 82. členu ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja. Stranke v postopku imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. To pravico ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Iz navedenega torej lahko sklepamo, da imajo pravico seznaniti se z dokumenti zadeve stranke postopka (pa tudi njihov zakoniti zastopnik, začasni zastopnik in pooblaščenec) ter stranski udeleženci (ti imajo v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka). Pravica se lahko nanaša samo na pregled dokumentov zadeve, ali pa, če stranka to želi, tudi na prepis oziroma preslikavo omenjenih dokumentov (na strankine stroške). Zakon posebej določa, da se za dokument zadeve, o kateri teče upravni postopek, štejejo tudi podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki. Dokumenti zadeve so torej lahko v fizični ali elektronski obliki. Pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati ima po določbi 2. odstavka 82. člena ZUP-UPB2) tudi oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Zakon v zvezi s to pravico opredeljuje obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v dokumente zadeve, podobno kot v zvezi s pravico stranskega udeleženca, da se udeleži upravnega postopka (v 43. členu ZUP-UPB2). V tem primeru je namreč obstoj pravne koristi pogoj za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec se torej želi udeležiti upravnega postopka zato, ker želi s tem zavarovati neko svojo pravno korist, ta pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V obravnavanem primeru pa želi zainteresirana oseba pregledati (in prepisati ali preslikati) dokumente zadeve zato, ker bi od tega imela neko pravno korist. Konkretno predvidevamo, da oče otroka najverjetneje želi vedeti, kolikšen znesek denarne socialne pomoči ter otroškega dodatka prejema njegova bivša žena, saj se preživnina, ki jo plačuje oče, skladno z določbo 82. a člena ZZZDR določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca (torej zmožnosti očeta). Tudi v tem primeru je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Zainteresirana oseba mora izkazati verjetnost, da bo od vpogleda v dokumente zadeve imela pravno korist. Organ, ki vodi postopek, lahko od zainteresirane osebe zahteva, da obstoj svoje pravne koristi obrazloži pisno ali ustno na zapisnik. III. Podatka o višini otroškega dodatka in višini denarne socialne pomoči kot informaciji javnega značaja V kolikor gre v obravnavanem primeru za podatka, ki imata značaj informacije javnega značaja, ima prosilec po določbi 2. odstavka 5. člena Zakona o dostopu informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), pravico na svojo zahtevo pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis (razen izjem, določenih v 6. členu ZDIJZ). Glede na navedeno bi torej oče lahko od CSD zahteval vpogled, prepis ali fotokopijo podatka o višini otroškega dodatka in višini denarne socialne pomoči, ki ju prejema njegova bivša žena, ob predpostavki, da gre kot že rečeno za informaciji javnega značaja. V pomoč pri presoji vam je lahko 3 odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da so podatki javni, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pooblaščenec sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v 2. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; ZInfP), na podlagi katerega je pristojen za: - odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov; - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi; - odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Na podlagi navedene pravne podlage se torej Pooblaščenec skladno z načelom zakonitosti ne more in ne sme opredeliti glede vprašanja, ali sta podatka o višini otroškega dodatka in višini denarne socialne pomoči informaciji javnega značaja, ker se ne sme opredeljevati do konkretnih postopkov, za katere so pristojni drugi organi, ali se v njih vmešavati. Pooblaščenec je namreč v postopku dostopa do informacij javnega značaja pristojen le za odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Iz navedenega izhaja, da Pooblaščenec ni pristojen za posredovanje informacij javnega značaja oziroma za svetovanje ali posredovanje pri organih, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja izven konkretnega pritožbenega postopka in se torej ne sme in ne more opredeliti, ali sta navedena podatka informaciji javnega značaja ali ne. Slednje je namreč skladno z določbo 32. člena ZDIJZ naloga Ministrstva za javno upravo na določbo 32. člena ZDIJZ, tako da se z vašimi vprašanji v zvezi z uporabo določil tega zakona (na primer ali določen podatek predstavlja informacijo javnega značaja, ali določen dokument vsebuje izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja) lahko obrnete na Ministrstvo za javno upravo. V upanju, da smo vam odgovorili na zastavljeni vprašanji, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026