Posredovanje podatkov članov društva borznoposredniški hiši + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.04.2008 Številka: 0712-323/2008/2 Kategorije:Društva --> Kategorije: Društva Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš e-mail, v katerem nas sprašujete, ali lahko borznoposredniška hiša, pri kateri je vaše društvo kupilo nekaj delnic slovenskih podjetij, od vas zahteva osebne podatke o članih društva, ki jih navajate spodaj. Kot pojasnjujete, je borznoposredniška hiša od vašega društva, ko ste želeli vnovčiti nekaj delnic, zahtevala, da sklenete novo Pogodbo o borznem posredovanju ter vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev. Ob podpisu pogodbe pa so v borznoposredniški hiši od vas zahtevali, da jim morate na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma predložiti: 1) originalni izpisek iz registra društev (ne sme biti starejši od treh mesecev), 2) fotokopija Temeljnega akta društva, overjena pri notarju, 3) pisno izjavo zakonitega zastopnika v kateri so navedeni podatki (osebno ime, stalno ali začasno prebivališče, datum in kraj rojstva, davčna številka) vseh članov društva, 4) fotokopija dokumentacije, overjene pri notarju, iz katere izhajajo podatki (osebno ime, stalno ali začasno prebivališče, datum in kraj rojstva, davčna številka) o osebah, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje društva in oseb, ki sprejemajo, upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva društva, t.j.:
- a)vse fizične osebe, ki so prejemniki več kakor 25% koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da so bili bodoči upravičenci že določeni ali so določljivi;
- b)osebe ali skupine oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje društva, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi društva, še določiti;
- c)vse fizične osebe, ki posredno ali neposredno obvladujejo več kakor 25% premoženja društva. V kolikor dokumentacije iz točke 4) ne morete pridobiti oz. z njo ne razpolagate, potem zadostuje izjava zakonitega zastopnika, iz katere izhajajo podatki, ki jih potrebujemo v okviru te točke. Zahteva se vam zdi nenavadna, saj ste društva neprofitne organizacije, poleg tega pa zahtevanih podatkov (datum in kraj rojstva, davčna številka) za vaših približno 1.400 članov niti nimate. Uvodoma opozarjamo, da je Pooblaščenec z vidika varstva pravic posameznika glede zasebnosti pristojen le za vidik varstva osebnih podatkov v okviru zbirk osebnih podatkov in ne tudi za vse druge vidike pravice do zasebnosti ali zbirke, ki vsebujejo podatke, ki niso osebni podatki. V nadaljevanju vam zato na podlagi vašega elektronskega sporočila ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Iz povedanega tako izhaja, da imajo organizacije, med katere sodijo tudi borznoposredniške hiše, v skladu z ZPPDFT zakonsko obveznost za zbiranje določenih osebnih podatkov pravnih oseb, med katere sodijo tudi društva. Pooblaščencu pa ni znana zakonska podlaga za avtomatično zbiranje navedenih osebnih podatkov vseh članov vsakega društva brez njihove osebne privolitve, razen v primeru, da bi ti v skladu s temeljnim aktom društva bili zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci društva v smislu 14. in 15. člena ZPPDFT ali, da bi v skladu z 19. členom ZPPDFT sodili v krog 'dejanskih lastnikov stranke', kar pa izhajajoč iz 24. člena ZDru-1, kolikor je znano Pooblaščencu, niti ne bi bilo zakonito. Od temeljnega akta društva je torej odvisno, kdo so sploh lahko zastopniki društva, njegovi pooblaščenci. Pooblaščenec sicer ni zakonsko pristojen za tolmačenje ZPPDFT, zato vam svetujemo, da se v zvezi s tem obrnete na Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. V kolikor pa menite, da je pri delovanju borznoposredniške hiše prišlo do kršitev zakonskih določil z vidika varstva osebnih podatkov, česar pa iz vašega dopisa ni mogoče razbrati, lahko na Pooblaščenca naslovite prijavo. Prijavo lahko vložite osebno, pisno ali preko spletnega obrazca, ki je na voljo na spletni strani: http://www.ip-rs.si/kazalo-kontakt-iskalnik/kontakt/ V skladu z 2. členom ZInfP je namreč Pooblaščenec, med drugim pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov v Republiki Sloveniji. O b r a z l o ž i t e v: 1. Pravna podlaga za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov članov društev Glede pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju ZVOP-1 v prvem odstavku 10. člena določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor sodijo tako društva kot tudi banke in borznoposredniške hiše) obdelujejo le, če tako določa zakon, ali če je posameznik v to privolil. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZVOP-1 v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Tretji odstavek istega člena pa določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Glede na to, da v tem primeru ni podana nobena izmed zakonskih izjem in, kot izhaja iz vašega dopisa, prizadeti posamezniki niso dali osebne privolitve za navedeno zbiranje osebnih podatkov, sta za ugotavljanje obstoja zakonske podlage za zbiranje osebnih podatkov članov društva bistvena področna zakona, in sicer Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 61/06, v nadaljevanju ZDru-1), ki opredeljuje delovanje društev in Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07, v nadaljevanju ZPPDFT), ki opredeljuje številne obveznosti borznoposredniških hiš v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov strank. Kot določa ZDru-1 v 1. členu, je društvo samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji, skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. Delovanje društva je javno. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDru-1 društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom. Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba. 24. člen ZDRu-1 pa nadalje določa, da sestavljajo premoženje društva denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, njegove nepremične in premične stvari ter materialne pravice. Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu. V skladu z ZPPDFT pa morajo zakonsko opredeljene organizacije (v skladu s 4. členom ZPPFT med drugim borznoposredniške hiše in banke) izvajati določene naloge ter hraniti podatke, ki so jih pridobile na podlagi tega zakona. Tako morajo v skladu s 5. členom: 1. izvajati ukrepe za poznavanje stranke na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon; 2. sporočati predpisane in zahtevane podatke ter predložiti dokumentacijo Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja po določbah tega zakona; 3. imenovati pooblaščenca in namestnike pooblaščenca ter zagotoviti pogoje za njihovo delo; 4. skrbeti za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu; 5. pripraviti seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma; 6. zagotoviti varstvo in hrambo podatkov ter upravljanje s tem zakonom predpisanih evidenc; 7. izvajati ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah; 8. izvajati druge naloge in obveznosti po določbah tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov. Organizacije morajo, kot določa 8. člen ZPPDFT pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opraviti pregled stranke: pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko; pri vsaki transakciji v vrednosti 15 000 eurov ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane; pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno dobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke; vedno kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije. Pregled stranke pa v skladu s 7. členom ZPPDFT obsega naslednje ukrepe: 1. ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov; 2. ugotavljanje dejanskega lastnika stranke; 3. pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu; 4. redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji. Organizacija mora opredeliti postopke izvajanja teh ukrepov v svojih notranjih aktih. Pri vsaki transakciji v vrednosti 15 000 eurov ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane (transakcija iz 2. točke prvega odstavka 8. člena ZPPDFT) pa mora v skladu z 10. členom ZPPDFT organizacija pred izvršitvijo transakcije izvesti naslednje ukrepe: ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov; ugotavljanje dejanskega lastnika stranke; pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije. Ob tem v skladu z 11. členom organizacija, ki navedenih ukrepov ne more izvesti v skladu z določbami tega zakona, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije, oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, in preučiti možnost, da v skladu s tretjim odstavkom 38. člena tega zakona uradu sporoči podatke o stranki oziroma transakciji. Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pravne osebe opredeljuje 14. člen ZPPDFT, ki v prvem odstavku določa, da organizacija za stranko, ki je pravna oseba, ugotovi in preveri istovetnost stranke ter pridobi naslednje podatke: firma, naslov, sedež in matična številka pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma pravne osebe, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravi transakcija) z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki jo organizaciji v imenu pravne osebe predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec. Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti zakonitega zastopnika pravne osebe pa opredeljuje 15. člen ZPPDFT, ki določa, da organizacija ugotovi in preveri istovetnost zakonitega zastopnika ter pridobi naslednje podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna številka zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številko, vrsto in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta z vpogledom v uradni osebni dokument zakonitega zastopnika v njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži zakoniti zastopnik. Organizacija lahko ugotovi in preveri istovetnost zakonitega zastopnika pravne osebe tudi na drug način, če tako s pravilnikom določi minister, pristojen za finance. Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti zakonitega zastopnika podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora zahtevati tudi njegovo pisno izjavo. Če sklepa poslovno razmerje v imenu pravne osebe namesto zakonitega zastopnika njegov pooblaščenec, organizacija v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZPPDFT ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi naslednje podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčno številko zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številko, vrsto in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta z vpogledom v uradni osebni dokument pooblaščenca v njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke o zakonitem zastopniku, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, pridobi organizacija iz overjenega pisnega pooblastila, ki ga izda zakoniti zastopnik. Isti člen v drugem odstavku nadalje določa, da organizacija, če izvaja zgoraj omenjene transakcije iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona v imenu stranke njen pooblaščenec, ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi naslednje podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčno številko pooblaščene osebe, ki za stranko zahteva ali opravi transakcijo, ter številko, vrsto in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta na način opredeljen zgoraj (v prvem odstavku 16. člena). Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora od njega zahtevati tudi pisno izjavo. ZPPDFT v 19. členu opredeljuje postopek ugotavljanja dejanskega lastnika stranke, in sicer se kot dejanski lastnik gospodarskega subjekta šteje:
- a)vsaka fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik več kakor 25% poslovnega deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležena v kapitalu pravne osebe z več kakor 25% deležem, ali ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev pravne osebe;
- b)vsaka fizična oseba, ki pravni osebi posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva, in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve uprave ali drugega poslovodnega organa pravne osebe pri odločanju o financiranju in poslovanju. Kot dejanski lastnik drugih pravnih oseb, kot so na primer ustanove, ali podobnih pravnih subjektov tujega prava, ki sprejemajo, upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen, se v tem zakonu šteje:
- a)vsaka fizična oseba, ki je prejemnik več kakor 25% koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da so bili bodoči upravičenci že določeni ali so določljivi;
- b)oseba ali skupina oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi pravne osebe oziroma podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti;
- c)vsaka fizična oseba, ki posredno ali neposredno obvladuje več kakor 25% premoženja pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava. V skladu z 22. členom ZPPDFT mora organizacija skrbno spremljati poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njej, s čimer se zagotovi poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, vključuje: preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri organizaciji; spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja; preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki, vključno z izvajanjem ponovnega letnega pregleda stranke v primerih, ki jih določa 23. člen tega zakona. Organizacija mora zagotoviti, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja zgoraj navedenih ukrepov iz 22. člena ZPPDFT prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je organizacija izpostavljena pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To tveganje organizacija določi na podlagi 6. člena tega zakona. Iz povedanega tako izhaja, da imajo organizacije, med katere sodijo tudi borznoposredniške hiše, v skladu z ZPPDFT zakonsko obveznost za zbiranje določenih osebnih podatkov pravnih oseb, med katere sodijo tudi društva. Pooblaščencu pa ni znana zakonska podlaga za avtomatično zbiranje navedenih osebnih podatkov vseh članov vsakega društva brez njihove osebne privolitve, razen v primeru, da bi ti v skladu s temeljnim aktom društva bili zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci društva v smislu 14. in 15. člena ZPPDFT ali, da bi v skladu z 19. členom ZPPDFT sodili v krog 'dejanskih lastnikov stranke', kar pa izhajajoč iz 24. člena ZDru-1, kolikor je znano Pooblaščencu, niti ne bi bilo zakonito. Od temeljnega akta društva je torej odvisno, kdo so sploh lahko zastopniki društva, njegovi pooblaščenci. Pooblaščenec sicer ni zakonsko pristojen za tolmačenje ZPPDFT, zato vam svetujemo, da se v zvezi s tem obrnete na Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. V kolikor pa menite, da je pri delovanju borznoposredniške hiše prišlo do kršitev zakonskih določil z vidika varstva osebnih podatkov, česar pa iz vašega dopisa ni mogoče razbrati, lahko na Pooblaščenca naslovite prijavo. Prijavo lahko vložite osebno, pisno ali preko spletnega obrazca, ki je na voljo na spletni strani: http://www.ip-rs.si/kazalo-kontakt-iskalnik/kontakt/ V skladu z 2. členom ZInfP je namreč Pooblaščenec, med drugim pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov v Republiki Sloveniji. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026