Posredovanje podatkov garanta na ambasado + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.08.2007 Številka: 0712-759/2007/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem pojasnjujete, da vaš prijatelj ni dobil vize, ker mu niste posredovali fotokopije potrdila o plači ali drugih prihodkih in vas zanima ali je zahteva ambasade po navedenih dokumentih v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Pooblaščenec je v skladu z
- čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51-2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51-2007-ZUstS-A in 67/2007 v nadaljevanju ZVOP-1) pristojen za izdelavo neobveznih mnenj, pojasnil in stališč o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov. V skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, torej med osebne podatke sodijo tudi podatki iz bančnih izpiskov posameznikov in plačilnih list. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor v skladu z
- točko
- člena ZVOP-1 sodijo tudi ministrstva ter konzularna in diplomatska predstavništva Republike Slovenije, predstavlja
- člen ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Pravno podlago za zbiranje podatkov in vodenje zbirk osebnih podatkov na področju podeljevanja viz ureja Zakon o tujcih (Ur. l. RS, št. 107/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZTuj-1-UPB3). V skladu s
- odstavkom
- člena ZTuj-1-UPB3 je vizum dovoljenje, ki ga izda pristojni organ Republike Slovenije (pristojno diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini) tujcu, na podlagi katerega lahko, če ni razlogov za njegovo zavrnitev, vstopi v državo in v njej biva toliko časa, kolikor je določeno z vizumom. Vizum se lahko izda tudi samo za tranzit čez ozemlje Republike Slovenije, če izpolnjuje za tranzit določene pogoje. Tujec mora v skladu z
- členom ZTuj-1-UPB3 v prošnji za izdajo vizuma navesti namen svojega prihoda v državo, priložiti veljavno potno listino, v katero se lahko pritrdi vizum in po potrebi dokumentacijo, s katero dokaže namen in pogoje svojega obiska. Tujec se je na zahtevo pristojnega organa dolžan pri njem osebno zglasiti. V
- odstavku
- člena ZTuj-1-UPB3 je še določeno, da se tujcu vizuma ne izda, če obstajajo razlogi za zavrnitev vstopa iz
- člena tega zakona, če ne predloži potne oziroma ustrezne listine, ali na zahtevo pristojnega organa druge potrebne dokumentacije in če se na vabilo pristojnega organa pri njem ne zglasi osebno. ZTuj-1-UPB3 v
- členu določa razloge za zavrnitev vstopa v Republiko Slovenijo, in sicer se tujcu v skladu s
- odstavkom
- člena ZTuj-1-UPB3 zavrne vstop v Republiko Slovenijo iz razlogov, določenih v Zakoniku o schengenskih mejah (Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja Ur. l. EU št. L105/2006, v nadaljevanju: Zakonik o schengenskih mejah). Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše razloge za zavrnitev vstopa tujcu zaradi nevarnosti za javni red, notranjo varnost Republike Slovenije ali javno zdravje. Zakonik o schengenskih mejah v
- členu določa za vstop državljanov tretjih držav za bivanje, ki ni daljše od treh mesecev v obdobju šestih mesecev, med pogoji za vstop tudi »zadostna sredstva za preživljanje, tako za čas nameravanega bivanja kot tudi za vrnitev v svojo matično državo ali tranzit v tretjo državo, kjer bodo zagotovo sprejeti, ali bodo lahko ta sredstva zakonito pridobili«. Kot določa
- odstavek
- člena Zakonika o schengenskih mejah, se sredstva za preživljanje ocenijo v skladu s trajanjem in namenom bivanja ter ob upoštevanju povprečnih cen za prehrano in namestitev v državi članici ali državah članicah, kar se določi v znesku potrebnih sredstev za nastanitev, pomnoženim s številom dni bivanja. Preverjanje zadostnih sredstev za preživljanje lahko temelji na gotovini, potovalnih čekih in kreditnih karticah, ki jih ima državljan tretje države. Tudi garantne izjave, kadar so predvidene z nacionalno zakonodajo, in garantna pisma gostiteljev, kakor je opredeljeno z nacionalno zakonodajo, v primeru, da državljan tretje države prebiva pri gostitelju, lahko služijo kot dokazilo zadostnih sredstev za preživljanje. Poroštvo garanta torej prosilec za vizo potrebuje zgolj takrat, ko sam nima sredstev za preživljanje in ne uspe zbrati dokazil o svoji lastni plačilni sposobnosti. Navedena določba tako kot enega od pogojev, ki jih mora tujec izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, določa tudi, da mora imeti zadostna sredstva za preživljanje za čas bivanja v Republiki Sloveniji. Informacijski pooblaščenec v zvezi s tem pojasnjuje, da je odločitvi prosilca za vizo prepuščeno, na kakšen način bo zagotovil in temu ustrezno dokazoval izpolnjevanje pogoja glede zadostnih sredstev za preživljanje. V kolikor teh sredstev nima sam v obliki gotovine, potovalnih čekov ali kreditnih kartic, lahko na lastno željo in v dogovoru z garantom to prenese na garanta. V skladu s tem dogovorom pa s tem na garanta preide tudi obveznost dokazovanja obstoja teh sredstev, zato mora v tem primeru garant v imenu prosilca priskrbeti ustrezna dokazila o obstoju sredstev v obliki, ki se mu zdi primerna (ena izmed možnosti je tudi bančni izpisek ali plačilna lista posameznika). V zvezi z vašim vprašanjem je Pooblaščenec opravil poizvedbo na Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer so mu pojasnili, da so vsem diplomatskim in konzularnim predstavništvom posredovali splošno navodilo, da naj sprejemajo garantova dokazila o obstoju sredstev za preživljanje tako od prosilcev, kot tudi neposredno od garanta. To navedbo je Pooblaščenec preveril tudi na Ambasadi v ..., kjer so potrdili, da lahko garant pošlje sam dokazila neposredno na Ambasado. Na podlagi zgoraj navedenega, Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da imajo pristojni organi pod navedenimi pogoji v okviru podeljevanja viz zahtevano zakonsko podlago za pridobitev dokazil (o obstoju zadostnih sredstev za preživljanje prosilca), vendar pa je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti (
- čl. ZVOP-1), ki v praksi pomeni, da mora garant izkazati sredstva le v višini, ki je potrebna za prebivanje tujca v Sloveniji. Pooblaščenec je problematiko v zvezi s podeljevanjem vizumov za vstop v Republiko Slovenijo že obravnaval in oblikoval mnenja tudi za primere, kot je vaš in si jih lahko ogledate tudi na svetovnem spletu na elektronskem naslovu http://www.ip-rs.si/, pod št. 0712-523/2007/2 z dne 6.6.2007 in št. 0712-32/2006/2 z dne 10.10.2006, kjer so podrobno določeni vsi pravni predpisi, ki urejajo postopek podeljevanja vizumov. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026