← Slovenija

Posredovanje podatkov iz CRP odvetniku iz Italije - IPRS

Posredovanje podatkov iz CRP odvetniku iz Italije + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.10.2017 Številka: 0712-1/2017/2093 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki, Upravne enote, Uradni postopki --> Kategorije: Upravne enote, Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki, Uradni postopki Spoštovani, na IP ste naslovili elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je UE Nova Gorica prejela zaprosilo odvetnika s sedežem v Republiki Italiji za posredovanje podatkov o prebivališču dveh slovenskih državljanov. Odvetnik se sklicuje na
  2. člen Zakona o odvetništvu in navaja, da podatke potrebuje za potrebe izvršilnega postopka, ki teče zoper slovenska državljana v Italiji. Vlogi je priloženo pooblastilo upnika (Banca popolare di Cividale), zahteva za izdajo plačilnega naloga in elektronski plačilni nalog za plačilo zapadlih terjatev, ki ga je izdalo sodišče v Gorici, Italiji. Zanima vas,: ali pogoj, ki izhaja iz mnenja Ministrstva za pravosodje št. 007-82/2012 z dne
  3. 2014, da lahko tuj odvetnik pridobiva podatke na podlagi
  4. člena Zakona o odvetništvu, če je vpisan v imenik tujih odvetnikov ali ima potrdilo OZS o priglasitvi opravljanja storitev v RS, velja tudi za odvetnika, ki podatke potrebuje v izvršilnem postopku, ki teče pred sodiščem države članice EU (in torej ne bo zastopal stranke pred sodiščem v RS) in ali je
  5. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov pravna podlaga, da bi se podatke o prebivališču slovenskih državljanov lahko posredovalo neposredno tuji banki kot upravičencu, ki izkazuje pravni interes z izvršljivim plačilnim nalogom, ki ga je izdalo tuje sodišče. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  6. točke prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ad 1 ZOdv daje v
  9. členu pravico odvetniku, da zahteva osebne podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Pravice in dolžnosti odvetnikov, ki jih slovensko pravo določa v ZOdv veljajo v prvi vrsti za slovenske odvetnike, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje (so med drugim tudi vpisani v imenik odvetnikov). Glede veljavnosti zakona oziroma pravic in obveznosti odvetnikov, ki izvirajo iz drugih držav članic, pa pogoje za opravljanje storitev odvetniškega poklica (ter posledično tudi pogoje za pridobivanje podatkov po določbi
  10. člen ZOdv) ZOdv določa v členih od 34.a do 34.e.. Pravica iz
  11. člena ZOdv je vezana na opravljanje storitev odvetniškega poklica v posamični zadevi, pri čemer ta pravica ne more pripadati subjektu, ki sicer nima statusa odvetnika ali z njim izenačenega statusa v smislu ZOdv (da ni vpisan v imenik tujih odvetnikov ali nima potrdila OZS o priglasitvi opravljanja storitev v RS). Uporaba
  12. člena ZOdv tako ne pride v poštev, kadar podatke zahteva oseba, ki ima status odvetnika zgolj v drugi državi članici (skladno s tam veljavno zakonodajo) in namerava svojo stranko zastopati pred tujim sodiščem. Ad 2 ZVOP-1 v
  13. odstavku
  14. člena določa, da mora upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Vprašanje, ki se zastavlja v konkretnem primeru je, ali sme upravljavec CRP posredovati podatke o naslovu prebivališča posameznika, če pravni interes izkazuje z izvršljivim plačilnim nalogom tujega sodišča, pri čemer gre za upnika iz tujine. Glede na to, da
  15. člen ZVOP-1 ne omejuje posredovanja podatkov na pogoj državljanstva oziroma sedeža dolžnika oziroma upnika, dejstvo, da gre za upnika iz Italije, ne predstavlja ovire za posredovanje podatkov. Vsekakor izvršljiva sodna odločba izkazuje obstoj terjatve z zadostno stopnjo verjetnosti, da je mogoče šteti tudi, da ima upnik za pridobitev naslova dolžnika pravni interes. Vendar je v konkretnem primeru bistvena besedna zveza iz
  16. odstavka
  17. člena ZVOP-1, in sicer da mora upnik izkazati »pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja«. Kdo so subjekti javnega sektorja ZVOP-1 opredeljuje v
  18. točki
  19. člena, kjer določa, da so to državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, univerze, samostojni visokošolski zavodi in samoupravne narodne skupnosti. IP meni, da kot subjektov javnega sektorja ni mogoče šteti tudi subjektov, ki imajo položaj »javnih organov« skladno s pravom drugih držav. Odgovor na vprašanje, ali ima določeni subjekt položaj državnega organa, organa lokalne skupnosti, ali so mu podeljena javna pooblastila, ali gre za javni sklad, javni zavod ali javno agencijo, je odvisen od nacionalne pravne ureditve v RS, zato IP ocenjuje, da bo moral upnik, sklicujoč se na
  20. odstavek
  21. člena ZVOP-1 izkazati, da bo uveljavljal pravice pred subjekti, ki predstavljajo javni sektor skladno s slovensko zakonodajo. Kot IP, tudi v luči teritorialne veljavnosti ZVOP-1 iz
  22. oziroma
  23. odstavka
  24. člena ZVOP-1, razume določbo
  25. člena ZVOP-1, je bil namen zakonodajalca, upnikom omogočiti pridobivanje določenega (omejenega) nabora osebnih podatkov iz CRP v primerih, ko te podatke (predvsem aktualni naslov prebivališča) upnik potrebuje za uveljavljanje pravic pred organi, ki imajo skladno s slovenskim pravnim redom status državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil... Glede na to, da je status subjektov s sedežem v drugih državah članicah EU odvisen od nacionalne zakonodaje druge države članice, tako ob izkazani nameri uveljavljati pravice pred temi tujimi subjekti, upnik po oceni IP ne izkazuje pogojev za pridobitev podatkov po določbi
  26. odstavka
  27. člena ZVOP-
  28. Bi pa IP na tem mestu opozoril tudi na določbo
  29. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki v
  30. odstavku nalaga upravljavcu, da upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz
  31. do
  32. točke ter
  33. in
  34. točke prvega odstavka
  35. člena ZIZ. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Skladno s
  36. točko
  37. odstavka
  38. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Med takšne listine nedvomno sodi evropski plačilni nalog, ki ga izdajajo sodišča držav članic EU po določbah Uredbe št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog ter Uredbe (EU) 2015/2421 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog. V kolikor italijanski odvetnik razpolaga z listino, izdano na podlagi navedenih uredb EU, gre za izvršilni naslov v smislu ZIZ, s čimer izkazuje podlago za pridobivanje podatkov po določbah
  39. člena ZIZ. IP še dodaja, da v primeru, kadar upnik nima samostojne podlage za pridobivanje osebnih podatkov, ali podlage za posredovanje podatkov ne more predstavljati
  40. člen ZOdv, bo podatke, potrebne za vodenje sodnega postopka v tujini lahko upnik pridobil preko sodišča, pred katerim se vodi postopek skladno z določbami predpisov, ki urejajo mednarodno pravno pomoč. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.