← Slovenija

Posredovanje podatkov iz zemljiške knjige - IPRS

Posredovanje podatkov iz zemljiške knjige + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.05.2016 Številka: 0712-1/2016/985 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk, Razno, Sodni postopki --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Razno, Sodni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš zgoraj navedeni dopis, v katerem navajate, da sta se Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne
  4. 2016 sestala na temo posredovanja podatkov iz zemljiške knjige. Glede na to, da gre za problematiko, povezano s posredovanjem osebnih podatkov, ste v dopisu na kratko predstavili problematiko, ki se nanaša na dostop do podatkov na način, ki ga urejata
  5. in 199.a člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, s sprem., v nadaljevanju ZZK-1). Po vašem mnenju je kljub dejstvu, da četrti odstavek
  6. člena ZZK-1 določa, da mora o vseh zahtevah za dostop do t.i. zaščitenih izpisov odločiti sodnik, glede na določbo 199.a člena ZZK-1 dopustno, da se v primeru, ko so izpolnjeni tehnični pogoji, podatki imetniku pravice glede vseh njegovih nepremičnin (kjer ima vpisano pravico) posredujejo neposredno po elektronski poti (seveda ob predhodni ugotovitvi identitete). Dejstvo je, da je vsebinska presoja pravnega interesa dostopa do teh podatkov primarno vezana na subjekt iz
  7. točke tretjega odstavka
  8. člena ZZK-1, torej upnika, v primeru, ko dostop oziroma izpis zahteva imetnik o svojih nepremičninah, pa sodišče preveri zgolj njegovo identiteto.Vrhovno sodišče RS vas je opozorilo na različna stališča glede odnosa določb ZZK-1 v razmerju do drugih zakonov, ki urejajo možnost dostopa, prevzema in obdelave podatkov iz zemljiške knjige. Upravno sodišče je v zadevi I U 1715/2011 namreč zavzelo stališče (ko je presojalo določbe
  9. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, s sprem., v nadaljevanju: ZUPJS)), da »… je ZUPJS sprejet kasneje kot ZZK-1, vendar pa se sodišče ne more strinjati, da je ZUPJS lex specialis glede na ZZK-
  10. ZUPJS namreč ureja pravico Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in centrov za socialno delo do pridobivanja osebnih podatkov le na splošno, povezovanje se nanaša na veliko število zbirk podatkov, ki jih je mogoče povezovati, ter s tem pridobiti dostop do teh zbirk podatkov, medtem ko je ZZK-1 specialen procesni zakon, ki se nanaša na dostop do podatkov izključno v zemljiški knjigi. ZZK-1 je področni zakon, ki se nanaša le na vprašanje zemljiške knjige in pri tem samostojno ureja, na kakšen način je možno dostopati do posameznih podatkov v zemljiški knjigi. Iz navedenih razlogov sodišče meni, da je ZZK-1 specialni predpis. Takemu stališču pa toliko bolj pritrjuje tudi besedilo četrtega odstavka
  11. člena ZUPJS, kjer je določeno, da ministrstvo zgolj lahko centralno zbirko podatkov iz
  12. člena tega zakona poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka
  13. člena. Sodišče meni, da je zakonodajalec s tem, ko je ministrstvu zgolj dal možnost take povezave, ni pa navedel, da se te zbirke morajo povezati, predvidel, da tako povezovanje lahko pride v poštev, če ni katere druge ovire, ki bi tako povezovanje preprečila. V konkretnem primeru pa tak zadržek obstaja, to je določilo
  14. člena ZZK-1, ki onemogoča tak način povezovanja«.Glede na navedeno stališče Upravnega sodišča se je Vrhovno sodišče RS obrnilo na vas predvsem z vidika morebitne spremembe normativne ureditve, ki bi jasno določila, kdaj določene podatke lahko posredujejo in kdaj ne. Gre predvsem za posredovanje podatkov državnim organom in pravnih osebam javnega prava, katerim področni zakon določa pravno podlago in zakoniti namen za pridobivanje in obdelavo teh podatkov. Eden izmed navedenih primerov je tudi Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16; v nadaljevanju ZGGLRS). Ta v
  15. členu med drugim določa, da družba in ministrstvo, pristojno za gozdarstvo osebne podatke zbirata tudi iz zemljiške knjige ter da upravljavci podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena omogočijo družbi in ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, neposreden brezplačen vpogled, prepis, izpis in prenos podatkov iz vseh zbirk, navedenih v drugem in tretjem odstavku tega člena, ter brezplačen prenos v podatkovne zbirke družbe in ministrstva, pristojnega za gozdarstvo, z neposredno računalniško povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo, ali jih brezplačno dajo na voljo v digitalni obliki oziroma jih pošljejo v pisni obliki.Glede na dejstvo, da so državni gozdovi samo tisti gozdovi, ki so v državni lasti, po vašem mnenju za posredovanje teh podatkov ministrstvu in družbi, ki jo ustanovi država, ob dejstvu, da četrti odstavek
  16. člena ZGGLRS izrecno določa svoj namen zbiranja in obdelave teh podatkov in dolžnost posredovanja le teh, obstaja ustrezna zakonska podlaga. Iz vašega zgoraj povzetega dopisa tako izhaja, da želite od IP prejeti:
  17. Stališče, ki ga je IP v okviru strokovnega in medresorskega usklajevanja posredoval Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
  18. Načelno stališče IP glede razmerja med določbo
  19. člena ZZK-1 in določbami drugih zakonov, predvsem v delu, kjer drug zakon, ki ureja določeno področje, državnemu organu določa poseben namen za zbiranje in obdelavo podatkov iz zemljiške knjige in daje tudi izrecno podlago za pridobitev teh podatkov iz zemljiške knjige;
  20. Stališče IP glede možnosti posredovanja podatkov iz zemljiške knjige državnim organom (v zvezi s postopki, ki jih vodijo – po načelu naknadne presoje) v elektronski (surovi) obliki, še posebej, če ti podatki niso vezani na subjekt vpisa, ampak so vezani npr. na posredovanje podatkov glede določenega števila/območja nepremičnin, seveda v primeru obstoja ustrezne zakonske podlage. ***Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali ter na podlagi
  21. točke prvega odstavka
  22. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) in
  23. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim zaprosilom.***
  24. Stališče, ki ga je IP v okviru strokovnega in medresorskega usklajevanja posredoval Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoStališče IP je razvidno iz priloženega Mnenja IP k predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije št. 007-49/2015/4, z dne
  26. 2015.
  27. Načelno stališče IP glede razmerja med določbo
  28. člena ZZK-1 in določbami drugih zakonov, predvsem v delu, kjer drug zakon, ki ureja določeno področje, državnemu organu določa poseben namen za zbiranje in obdelavo podatkov iz zemljiške knjige in daje tudi izrecno podlago za pridobitev teh podatkov iz zemljiške knjige Kot že sami ugotavljate, imata določbi prvega in drugega odstavka
  29. člena ZZK-1 naravo t.i. varovalne določbe, saj izrecno preprečujeta, da bi se javnost zemljiške knjige raztezala tudi na podatke, ki niso vezani na posamezno nepremičnino in da bi se komur koli, razen izjem, ki so taksativno določene v tretjem odstavku
  30. člena ZZK-1, omogočil dostop do podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini. Takšni podatki se lahko po tretjem odstavku
  31. člena ZZK-1 posredujejo le:
  32. upniku, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do te osebe, če to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej osebi;
  33. državnemu organu, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s to osebo v okviru svojih pristojnosti;
  34. notarju, če te podatke potrebuje pri izvajanju notarskih opravil v skladu z zakonom o notariatu,
  35. imetniku pravic glede pravic, ki so v njegovo korist vpisane v zemljiško knjigo.Zakonodajalec je poleg oseb, katerim se zaščiteni osebni podatki lahko posredujejo ter pogojev za posredovanje podatkov tem osebam, v četrtem odstavku
  36. člena ZKK-1 dodal še eno varovalko, s pomočjo katere se preprečuje možnost neupravičenega posredovanja varovanih osebnih podatkov navedenim osebam, saj je določil, da o vsakem dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve, kateri morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten.Zakonodajalec je torej v
  37. členu ZZK-1 izrecno določil pogoje za dostop do podatkov v informatizirani zemljiški knjigi na način, ki omogoča ugotovitev ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini in taksativno določil osebe, ki do takšnih podatkov lahko dostopajo. Nadalje je zakonodajalec v prvem odstavku 199.a členu ZZK-1 določil, da mora Center za informatiko zagotoviti spletne storitve za posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige, ki omogočajo elektronsko posredovanje teh podatkov:
  38. podatkov o vseh nepremičninah, pri katerih je vknjižena lastninska pravica v korist posameznega imetnika, če je pri tem imetniku v informatizirani zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali matični številki;
  39. podatkov o vseh izvedenih pravicah ali pravnih dejstvih iz četrtega odstavka 13.a člena, vpisanih v korist posameznega imetnika, če je pri tem imetniku v informatizirani zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali matični številki;
  40. podatkov o osnovnem pravnem položaju vseh posameznih delov v etažni lastnini pri posamezni stavbi v etažni lastnini.Center za informatiko lahko zgoraj navedene podatke iz prvega odstavka 199.a člena ZKK-1 posreduje subjektom iz drugega odstavka tega člena, in sicer:
  41. podatke iz
  42. in
  43. točke prejšnjega odstavka lahko posreduje imetniku, v korist katerega so vknjižene pravice ali vpisana pravna dejstva, ki so predmet spletne storitve,
  44. podatke iz
  45. točke prejšnjega odstavka pa lahko posreduje upravniku, ki upravlja stavbo v etažni lastnini, ki je predmet spletne storitve. Zakonodajalec je v zvezi z elektronskim posredovanjem podatkov s pomočjo spletnih storitev v prvem in tretjem odstavku 199.a člena ZKK-1 določil tudi dve varovalki, s pomočjo katerih se preprečuje posredovanje osebnih podatkov nepooblaščenim osebam, in sicer je določil, da se:
  46. podatki lahko posredujejo le pod pogojem, če je pri imetniku, v korist katerega so vknjižene pravice ali vpisana pravna dejstva, ki so predmet spletne storitve, v informatizirani zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali matični številki;
  47. podatki, ki se posredujejo po prvem odstavku tega člena, ne smejo vključevati zadnjih šest številk EMŠO druge osebe, razen imetnika, kateremu se posredujejo.V
  48. členu ZZK-1 so torej taksativno določeni primeri, pogoji in osebe, ki imajo pravico do vpogleda in izpisa tistih varovanih osebnih podatkov iz informatizirane glavne knjige zemljiške knjige, o katerih odloča zemljiškoknjižni sodnik, v 199.a členu ZZK-1 pa so taksativno določeni primeri, pogoji in osebe, za katere se morajo s strani Centra za informatiko zagotoviti spletne storitve za elektronsko posredovanje varovanih osebnih podatkov iz informatizirana glavne knjige.Način zagotavljanja javnosti osebnih in drugih podatkov v informatizirani glavni knjigi zemljiške knjige, ki niso varovani, je določen v
  49. členu ZZK-1.IP ob upoštevanju zgoraj navedenega določbe
  50. člena ZZK-1 razume kot določbe specialnega predpisa, s katerim so taksativno določene osebe, ki imajo pravico do vpogleda in izpisa podatkov iz informatizirane zemljiške knjige o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini ter določeni posebni pogoji, pod katerimi je mogoče dostopati do takšnih podatkov. Po mnenju IP se v primeru, kadar kakšen drug zakon, ki ureja določeno področje, vsebuje tudi določbe o tem, da se določeni osebni podatki zbirajo iz točno določenih zbirk osebnih podatkov ali da se določenemu subjektu omogoči neposreden vpogled, prepis, izpis in prenos osebnih podatkov iz določenih zbirk osebnih podatkov, takšnemu subjektu lahko omogoči tudi neposreden vpogled, prepis, izpis in prenos osebnih podatkov iz zbirke osebnih podatkov, vendar le pod pogojem, da zakon, ki določa vzpostavitev in namene obdelavo osebnih podatkov v določeni zbirki, ne določa posebnih pogojev, pod katerimi se osebni podatki iz zbirke lahko posredujejo drugim uporabnikom in pod pogojem, da se zagotovi možnost preverjanja identitete uporabnika, sledljivosti dostopov do osebnih podatkov ter zavarovanje osebnih podatkov na način iz
  51. in
  52. člena ZVOP-
  54. Stališče IP glede možnosti posredovanja podatkov iz zemljiške knjige državnim organom (v zvezi s postopki, ki jih vodijo – po načelu naknadne presoje) v elektronski (surovi) obliki, še posebej, če ti podatki niso vezani na subjekt vpisa, ampak so vezani npr. na posredovanje podatkov glede določenega števila/območja nepremičnin, seveda v primeru obstoja ustrezne zakonske podlagePo mnenju IP je potrebno torej v primeru zagotavljanja možnosti neposrednega vpogleda in izpisa osebnih podatkov iz informatizirane zemljiške knjige poleg določb ZVOP-1 v zvezi z zagotavljanjem sledljivosti dostopov in zavarovanja osebnih podatkov upoštevati tudi določbe ZZK-1, kar pomeni, da je potrebno pri dostopu do podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini, upoštevati posebne pogoje, ki jih v zvezi z dostopom do takšnih podatkov določa
  55. člen ZZK-
  56. Po določbi četrtega odstavka
  57. člena ZZK-1 o dostopu do takšnih podatkov odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve, kateri morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do takšnih podatkov dopusten. IP določbo četrtega odstavka
  58. člena ZZK-1 šteje kot specialno določbo, ki upravljavcu informatizirane zemljiške knjige prepoveduje, da bi državnim organom omogočil neposreden vpogled in izpis podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini. Zaradi tega tudi državni organ, ki takšne podatke potrebuje za opravljanje svojih, z zakonom določenih nalog in kateremu drug zakon daje izrecno pravno podlago za pridobitev takšnih podatkov iz zemljiške knjige, takšnih podatkov po mnenju IP ne more sam prek spletnega servisa neposredno pridobiti iz zemljiške knjige, pač pa mora o vsakem njegovem dostopu do takšnih podatkov odločiti zemljiškoknjižni sodnik. Drugačen način dostopa do takšnih podatkov bi bil po mnenju IP dopusten le pod pogojem, če bi bilo v drugem, poznejšem zakonu izrecno določeno, da se takšen dostop dovoli ne glede na določbe zakona, ki ureja posredovanje podatkov iz zemljiške knjige, s čimer bi se za posamezen, točno določen primer, razveljavile določbe četrtega odstavka
  59. člena ZZK-1.Glede na to, da se osebni podatki, ki se vodijo v zemljiški knjigi, vključno s podatki o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini, po določbah
  60. točke
  61. člena ZVOP-1 ne štejejo kot občutljivi osebni podatki, IP ne vidi ovir, da se državnim organom ob zagotovitvi sledljivosti obdelave in zavarovanja osebnih podatkov (tretji odstavek
  62. člena in
  63. člen ZVOP-1) omogoči neposreden elektronski vpogled in izpis takšnih podatkov iz informatizirane zemljiške knjige. Vendar pa bi bilo po mnenju IP ob upoštevanju zgoraj pojasnjenega potrebno pred tem ustrezno spremeniti določbe
  64. člena ZZK-1 ali pa za posamezne primere v drugem, poznejšem zakonu, izrecno določiti, da se za pridobivanje takšnih podatkov ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja posredovanje podatkov iz zemljiške knjige. Prijazen pozdrav,Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenkaPripravil:Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.