Posredovanje podatkov javnosti iz registra zrakoplovov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.10.2007 Številka: 0712-898/2007/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate in prosite za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov javnosti iz registra zrakoplovov. Že leta se trudite pridobiti jasno tolmačenje, katere podatke lahko posredujete javnosti in kateri podatki niso javni. Z odgovori, ki ste jih doslej dobili, si na žalost ne morete pomagati, zato prosite za pomoč, kajti želite korektno občevanje z javnostjo. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec meni, da imate zakonsko podlago v drugem odstavku
- člena ZLet-UPB1 za obdelavo in posredovanje vseh podatkov iz glavne knjige registra zrakoplovov, torej tudi osebnih podatkov iz vpisnega, lastninskega in bremenskega lista vložka glavne knjige, uporabnikom. Pooblaščenec je na področju dostopa do informacij javnega značaja pristojen le za odločanje o pritožbi, zato v delu vprašanja, ki se nanaša na vprašanje javnosti zbirke listin registra zrakoplovov ne more prejudicirati odločitve. O b r a z l o ž i t e v: Po določbi
- člena ZVOP-1, ki je splošne narave glede določanja dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ker je določba splošne narave, so pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov posebej določene še v
- členu ZVOP-1 za javni sektor in v
- členu ZVOP-1 za zasebni sektor. Po določbi prvega odstavka
- člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodijo tudi ministrstva, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Ne glede na prvi odstavek
- člena ZVOP-1 se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ne glede na prvi odstavek
- člena ZVOP-1 se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V prvem odstavku
- člen ZVOP-1 določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Posredovanje oziroma razkritje osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov je praviloma dopustno samo v naslednjih primerih:
- če obstaja za posredovanje osebnih podatkov izrecna podlaga v zakonu;
- če je za posredovanje osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, pri čemer je treba upoštevati, da zakon za posamezne primere lahko določa, da se osebni podatki lahko posredujejo uporabnikom osebnih podatkov samo na podlagi pisne privolitve posameznika;
- če je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, kot jih določata
- in
- člen ZVOP-
- ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. V konkretnem primeru je Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 - uradno prečiščeno besedilo in 10/07 Skl.US: U-I-280/05-25; v nadaljevanju ZLet-UPB1) tisti predpis, na katerega napotuje ZVOP-
- ZLet-UPB1 je tako v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja upravičenosti določenih vidikov obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo, uporabljajo določbe ZLet-UPB
- Prvi odstavek
- člena ZLet-UPB1 določa, da vodi register zrakoplovov in dodatek k registru zrakoplovov ministrstvo, pristojno za promet. Nadalje
- člen ZLet-UPB1 določa, da register zrakoplovov sestavljata glavna knjiga in zbirka listin, pri čemer je glavna knjiga javna. Glavna knjiga registra zrakoplovov je sestavljena iz vložkov, ki vsebujejo vpisni, lastninski in bremenski list. Vsak zrakoplov se vpiše v svoj vložek. Ministrstvo, pristojno za promet, vnaša v glavno knjigo registra zrakoplovov vse potrebne podatke o zrakoplovu, o lastniku in načinu pridobitve zrakoplova, o uporabniku zrakoplova, če to ni lastnik ter o hipotekah, vezanih na ta zrakoplov in drugih pravicah na zrakoplovu, kot tudi vse spremembe, ki se nanašajo na vsebino registra zrakoplovov. Zbirka listin se vodi za vsak zrakoplov posebej in se hrani kot poslovna tajnost. Minister, pristojen za promet, v skladu s
- točko prvega odstavka
- člena ZLet-UPB1 predpiše vsebino glavne knjige registra zrakoplovov in zbirke listin. Do uveljavitve predpisa po določbah ZLet-UPB1, se uporablja Pravilnik o vsebini glavne knjige registra zrakoplovov (Uradni list RS, št. 2/92; v nadaljevanju Pravilnik). Vpisni list vložka glavne knjige ima naslednje rubrike: zaporedna številka, registrska oznaka, izdelovalec, tip, serijska številka, leto izdelave, razred, kategorija, namen, številka homologacijskega spričevala države izdelovalca, številka homologacijskega spričevala Republike Slovenije, prejšnja registracija: država, registrska oznaka in datum izbrisa, rezervni deli in komponente, dodatna oprema, datum vpisa, datum izbrisa, veljavnost spričevala o plovnosti, opombe (
- člen Pravilnika). V lastninski list vložka glavne knjige se vpišejo podatki o lastniku zrakoplova, domicilno letališče lastnika in podatki o tem, na kakšen način je sedanji lastnik pridobil lastninsko pravico ter spremembe navedenih podatkov (
- člen Pravilnika). V bremenski list vložka glavne knjige se vpišejo podatki o pogodbeni zastavni pravici, o zakupni pogodbi, o predkupni pravici in o zakoniti zastavni pravici ter spremembe navedenih podatkov (
- člen Pravilnika). Glavna knjiga je sestavljena iz enega ali več zvezkov, ki so oštevilčeni s tekočimi rimskimi številkami, vsak zvezek pa vsebuje določeno število vložkov. Število vložkov določi organ, ki vodi register zrakoplovov (
- člen Pravilnika). Zbirka listin se vodi posebej za vsak vložek glavne knjige. Zbirka listin vsebuje v potrjenem prepisu listine, po katerih je bil opravljen vpis zrakoplova, vloge strank, odločbe pristojnega organa in vse druge listine, ki se nanašajo na vpis zrakoplova, ter vse listine, ki se nanašajo na vpis v vpisni, lastninski in bremenski list (
- člen Pravilnika). Pooblaščenec pojasnjuje, da drugi odstavek
- člena ZLet-UPB1 jasno določa, da je glavna knjiga registra zrakoplovov javna, kar pomeni, da imate zakonsko podlago za obdelavo in posredovanje vseh podatkov, torej tudi osebnih podatkov iz lastninskega in bremenskega lista vložka glavne knjige uporabnikom. V tem delu je torej že zakonodajalec predvidel javni interes po objavi podatkov zaradi varnosti v letalskem prometu, ki je glede na ostala prometne poti specifičen. Glede na vaše navedbe, gre v konkretnem primeru tudi za vprašanje s področja dostopa do informacij javnega značaja, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ). A ZDIJZ se mora uporabiti zgolj za tiste dokumente, za katere sam zakon ni izrecno zapisal, da so javni. Za presojo podatkov v glavni knjigi ZDIJZ torej ne pride v poštev, ker je že Zlet – UPB1 kot lex specialis določil javnost podatkov (t.i. absolutna odprtost informacij). Za zbirko listin pa se uporabljajo določbe ZDIJZ. Ker pa je Pooblaščenec v postopku po ZDIJZ le pritožbeni organ, v konkretnih primerih ne sme dajati pojasnil in s tem prejudicirati morebitne odločitve. V tem postopku se namreč odloča po principu case by case (od primera do primera), ko je potrebno vsak zahtevani dokument oz. informacijo posebej preučiti in presoditi, če morda ne pride v poštev, katera od izjem, na podlagi katere se dostop do informacije lahko zavrne. ZDIJZ v prvem odstavku
- člena taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Ena izmed izjem določena v
- točki prvega odstavka
- člena ZDIJZ je izjema, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Glede zbirke listin, ki se vodi za vsak zrakoplov posebej, zakon določa, da se hrani kot poslovna tajnost (četrti odstavek
- člena ZLet-UPB1). Pooblaščenec zato na koncu ponovno poudarja, da je v zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja pristojen le za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zahtevo prosilca zavrnil ali zavrgel in v tem delu ne sme prejudicirati odločitve.. Ministrstvo, pristojno za upravo, pa je v skladu z
- točko drugega odstavka
- člena ZDIJZ pristojno za svetovanje organom v zvezi z uporabo določil ZDIJZ, zato vam svetujemo, da se s svojim vprašanjem obrnete nanj. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026