Posredovanje podatkov o članstvu v političnih strankah delodajalcem - IPRS

Posredovanje podatkov o članstvu v političnih strankah delodajalcem + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.01.2015 Številka: 0712-1/2015/171 Kategorije:Delovna razmerja, Občutljivi OP --> Kategorije: Delovna razmerja, Občutljivi OP Prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali in v katerih primerih ste kot politična stranka dolžni posredovati podatek o tem, da je posameznik vaš član, njegovemu delodajalcu.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:Informacijski pooblaščenec poudarja, da praviloma ni pravne podlage za posredovanje podatka o članstvu zaposlenega v politični stranki njegovemu delodajalcu. Podatek o članstvu posameznika v politični stranki namreč predstavlja t.i. občutljiv osebni podatek, za katerega v skladu z ZVOP-1 velja strožji režim varstva. Opozarjamo pa, da posebna področna zakonodaja lahko določa prepoved članstva v političnih strankah za določene poklice (npr. vojska policija). V tovrstnih primerih bi bili delodajalci, ki zaposlujejo delavce v teh poklicih, pod določenimi pogoji, upravičeni do pridobitve podatka o morebitnem članstvu v političnih strankah (če podatek v konkretnem primeru potrebujejo zaradi nadzora nad izvajanjem te zakonske omejitve). O b r a z l o ž i t e v:Uvodoma pojasnjujemo, da so podatki o članstvu v politični stranki t.i. občutljivi osebni podatki. Glede na določbo
6. točke
7. člena ZVOP-1 so namreč podatki o političnem prepričanju obravnavani kot občutljivi osebni podatki. Takšne podatke ZVOP-1 jasno ločuje od ostalih osebnih podatkov in jim zato priznava tudi poseben, strožji režim varstva.Pravne podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov so določene v
8. členu ZVOP-1, po katerem se lahko občutljivi podatki (torej tudi podatki o članstvu v politični stranki) obdelujejo le:
9. če je posameznik zato podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
10. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
11. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz prve točke tega člena;
12. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega in zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
13. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
14. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
15. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
16. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.Ob upoštevanju vaših navedb menimo, da bi v konkretnem primeru kot pravni podlagi prišli v poštev le podlaga iz
17. točke ter podlaga iz
18. točke
19. člena ZVOP-1 – torej če bi posameznik dal izrecno pisno osebno privolitev oz. če bi to določal poseben zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Pri tem menimo, da obdelava podatka o članstvu zaposlenega v politični stranki na podlagi njegove privolitve v konkretnem primeru ne bi bila dopustna, saj je v razmerju med delodajalcem in delavcem težko govoriti o resnično prostovoljni privolitvi delavca. Prav tako ne najdemo podlage za obdelavo podatka o članstvu v politični stranki zaposlenega v področni zakonodaji, ki ureja obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih – Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR) in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 40/06, v nadaljevanju ZEPDSV), v primeru obdelave osebnih podatkov javnih uslužbencev pa še Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU). Iz nobenega od navedenih zakonov namreč ne izhaja, da bi delodajalec imel pravno podlago za obdelavo podatka o članstvu zaposlenega v politični stranki.Glede na vse navedeno menimo, da v primeru, kot ste ga opisali, praviloma ni pravne podlage za posredovanje podatka o članstvu zaposlenega v politični stranki delodajalcu. Ob tem pa opozarjamo, da je v določenih, posebnih primerih lahko podana pravna podlaga za posredovanje podatka o članstvu v politični stranki delodajalcu. Gre za primere, kjer zakonodaja prepoveduje članstvo v političnih strankah določenim poklicem. Tako že iz Ustave RS izhaja, da poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank (četrti odstavek
20. člena), medtem ko sodniki (
21. člen) in državni tožilci (
22. člen) ne morejo biti člani organov političnih strank. Nadalje Zakon o organiziranosti in delu v policiji (Ur. l. RS, št. 15/13 in 11/14, v nadaljevanju ZODPol) v prvem in drugem odstavku
23. člena izrecno navaja, da lahko delovno razmerje policista sklene oseba, ki med drugim izpolnjuje tudi pogoj, da ni član politične stranke in da o tem poda pisno izjavo. Glede na
24. člen ZODPol lahko generalni direktor policije z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila, če ugotovi, da je član politične stranke. Podobno velja za poklicne pripadnike obrambnih sil. Tako lahko, glede na določbe
25. člena Zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 103/04 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZObr), poklicno opravlja vojaško službo le oseba, ki izjavi, da z dnem nastopa vojaške službe ne bo član nobene politične stranke. V primeru, da se navedenega pripadnik stalne sestave ne drži, mu lahko Ministrstvo za obrambo enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi
26. člen ZObr). V tovrstnih primerih bi bili torej delodajalci, ki zaposlujejo delavce v teh poklicih, pod določenimi pogoji, upravičeni do pridobitve podatka o morebitnem članstvu v političnih strankah (če podatek v konkretnem primeru potrebujejo zaradi nadzora nad izvajanjem te zakonske omejitve). S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026