Posredovanje podatkov o lastništvu osebnih avtomobilov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.12.2008 Številka: 0712-819/2008/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, dne
- 2008 smo prejeli vaš dopis, v katerem navajate, da je Ministrstvo za notranje zadeve posredovalo odvetniku vašega bivšega moža podatke o vozilih na vaše ime, ime hčerke in še drugih oseb. Menite, da način pridobitve in posredovanja podatkov ni v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, zato nas naprošate, da to preverimo in vas o naših ugotovitvah obvestimo. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naslednji odgovor: Pooblaščenec zaključuje, da je upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru Ministrstvo za notranje zadeve) dolžan presojati v vsakem konkretnem primeru, ali zahteva odvetnika za posredovanje osebnih podatkov izpolnjuje vse zakonske kriterije. V kolikor je zahteva popolna, je upravljavec zbirke osebnih podatkov zahtevane osebne podatke odvetniku dolžan posredovati, saj ima odvetnik v prvem odstavku
- člena ZOdv zakonsko podlago za njihovo pridobitev. Pooblaščenec uvodoma poudarja, da je odvetništvo ustavna kategorija, saj je upoštevajoč določilo
- odstavka
- člena Ustave RS kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Skladno s takšnim ustavnim položajem odvetništva Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOdv) določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica, pri čemer določa tudi njihova posebna pooblastila pri pridobivanju osebnih podatkov. Slednje ZOdv ureja v
- členu. Ta v
- odstavku določa, da so, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Če gre pri tem za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom, upoštevajoč določilo
- odstavka
- člena, odvetnik pravice iz prejšnjega odstavka nima. Glede na predhodno navedeni ustavni položaj in zakonska pooblastila gre šteti, da je ZOdv v razmerju do drugih zakonov specialni predpis o pooblastilih odvetnikov, tudi glede pridobivanje osebnih podatkov. Upoštevaje prvi odstavek
- člena Zakona o odvetništvu, omejitve opredeljene za določene podatke v drugem odstavku
- člena ZOdv ter načelo sorazmernosti, je odvetnik upravičen od državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil, brezplačno zahtevati podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Upravljavec zbirke osebnih podatkov je dolžan pred posredovanjem osebnih podatkov najprej preveriti, ali ima odvetnik ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke v konkretni posamični zadevi (torej ne zadostuje splošno pooblastilo) in ali je odvetnik navedel oziroma izkazal, da so konkretni zahtevani podatki dejansko potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi – torej za opravljanje konkretnih dejanj v tej posamični zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Upravljavec osebnih podatkov je torej dolžan presojati, ali zahteva odvetnika za posredovanje osebnih podatkov izpolnjuje vse navedene kriterije. Le v kolikor je zahteva popolna, je upravljavec zbirke osebnih podatkov zahtevane osebne podatke odvetniku dolžan posredovati, saj ima v prvem odstavku
- člena ZOdv zakonsko podlago za njihovo pridobitev. Edina omejitev po vsebini oziroma vrsti osebnih podatkov, ki jih je odvetnik upravičen pridobiti, je določena v
- odstavku
- člena ZOdv in se nanaša le na tiste osebne podatke, ki so na podlagi posebnih oziroma drugih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom (npr. podatki v dosjejih tajnih služb). V navedenem primeru je od konkretnih okoliščin primera odvisno, ali ima odvetnik pravico zahtevati tudi osebne podatke o premoženju bivšega zakonca. Bistveno pri tem je vprašanje, za kakšne vrste obveznosti gre. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/04 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZZDR) v
- členu opredeljuje odgovornost zakoncev za lastne in skupne obveznosti. Tako v
- odstavku določa, da zakonec za svoje obveznosti, ki jih je imel pred sklenitvijo zakonske zveze in za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju. Določila
- odstavka
- člena pa opredeljujejo solidarno odgovornost zakoncev in določajo, da za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem. Za nedeljive obveznosti, pri katerih je več dolžnikov, pa se v skladu s
- členom Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 97/07 – UPB1, v nadaljevanju OZ), smiselno uporabljajo predpisi o solidarnih obveznostih, kar pomeni, da lahko upnik izpolnitev celotne obveznosti zahteva od vsakega izmed solidarnih dolžnikov za posamezno obveznost. Registracijo vozil ureja Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 56/08 – UPB5 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVCP-1), ki v
- členu določa, da je registracija vozila vpis podatkov o registrski označbi, določenih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco registriranih motornih in priklopnih vozil. Evidenco registriranih vozil v skladu z
- členom ZVCP-1 vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Evidenca vsebuje: registrsko označbo; datum registracije; registracijsko organizacijo, ki je vozilo registrirala; številko vpisa; datum prve registracije vozila; serijsko številko, datum izdaje in datum veljavnosti prometnega dovoljenja in registracijsko organizacijo, ki ga je izdala; podatke o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni lastnik vozila; podatke o lastniku; podatke o vozilu; podatke o tehničnem pregledu vozila; podatke o sklenjenem obveznem zavarovanju; številko in datum dokumenta o skladnosti vozila; po potrebi tudi podatke o vozilu iz dokumenta o skladnosti vozila. Podatke v evidenco vnašajo registracijske organizacije (upravne enote in organizacije, ki opravljajo tehnične preglede motornih in priklopnih vozil, ter gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost prodaje motornih oziroma priklopnih vozil, ki jih z javnim pooblastilom določi minister, pristojen za notranje zadeve). Glede na to, da za podatke o lastništvu vozila, kolikor je znano Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju Pooblaščenec), noben posebni zakon ne določa omejitev v smislu
- odstavka
- člena ZOdv, se tudi za vprašanja posredovanja podatkov iz evidence registriranih vozil odvetniku smiselno uporabljajo zgoraj navedena določila ZOdv, konkretno
- odstavek
- člena. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da mora Ministrstvo za notranje zadeve, v vsakem konkretnem primeru, presoditi ali gre za solidarno obveznost zakoncev, ali ima odvetnik ustrezno pooblastilo za zastopanje v konkretni zadevi in ali obstaja potreba po konkretnem osebnem podatku v okviru zastopanja v konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom (odvetnik mora torej povedati npr. opravilno številko spisa, ki ga vodi sodišče, ki odloča v sporu, priložiti poziv sodišča, ki od stranke zahteva dodatne dokaze in podatke…). Če so vsi navedeni pogoji izpolnjeni, Ministrstvo za notranje zadeve ima zakonsko podlago za posredovanje osebnih podatkov o lastništvu vozila dolžnikovega zakonca odvetniku upnika, sicer pa ne. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026