Posredovanje podatkov o lastnikih vozil pogodbenemu izterjevalcu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.05.2009 Številka: 0712-229/2009/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste s strani ... iz Londona prejeli vlogo za posredovanje podatkov o lastnikih v Republiki Sloveniji registriranih vozil, ki so storili prekršek v različnih državah po Evropi. Prosite za mnenje, ali zaprošene podatke lahko posredujete oz. ali obstojijo kakršnikoli zakonski zadržki za posredovanje podatkov iz evidence registriranih vozil, ki jo vodi MNZ. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec ugotavlja, da bi bilo posredovanje osebnih podatkov pogodbenemu obdelovalcu – podjetju ... dopustno, v kolikor bi bila izpolnjena dva pogoja.
- Upravljavci osebnih podatkov, torej vsak posamezen prekrškovni organ, ki je posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupal pogodbenemu obdelovalcu, bi moral za obdelavo osebnih podatkov imeti pravno podlago v zakonu. Iz prejete dokumentacije taka zakonska podlaga ni razvidna.
- Pogodbeni obdelovalec bi moral jasno izkazati javno pooblastilo, ki ga pooblašča za izvajanje nalog prekrškovnega organa. Iz poslane dokumentacije pa ni razvidna niti pravna podlaga, na kateri podjetje ... sploh deluje, niti ni razvidno javno pooblastilo za opravljanje nalog v zvezi s sledenjem, izdajanjem opozoril in pobiranjem glob (naloge prekrškovnih organov). Zaradi verjetnega nepoznavanja vseh relevantnih dejstev Pooblaščenec svetuje, da Ministrstvo za notranje RS zadeve podjetje ... zaprosi za dodatno dokumentacijo, v kateri naj podjetje izkaže pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov in njihovo pooblastilo za opravljanje nalog v zvezi s sledenjem, izdajanjem opozoril in pobiranjem glob. Pooblaščenec hkrati tudi svetuje, da se Ministrstvo za notranje zadeve RS poveže z ministrstvi za notranje zadeve držav članic EU in preveri, na kakšen način le-ta sodelujejo s podjetjem .... O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se po določbah
- člena ZVOP-1 za posredovanje osebnih podatkov upravljavcu osebnih podatkov, pogodbenemu obdelovalcu ali uporabniku osebnih podatkov, ki je ustanovljen, ima sedež ali je registriran v državi članici Evropske unije (v nadaljevanju EU) ali Evropskega gospodarskega prostora ne uporabljajo določbe ZVOP-1 o iznosu osebnih podatkov v tretje države. Za posredovanje osebnih podatkov pravnim ali fizičnim osebam v državah članicah EU ali Evropskega gospodarskega prostora veljajo torej povsem enaka pravila kot za posredovanje osebnih podatkov pravnim ali fizičnim osebam v Republiki Sloveniji. Za posredovanje oziroma sporočanje in dajanje osebnih podatkov na razpolago uporabniku ali upravljavcu osebnih podatkov, ki ima sedež v državi članici EU, mora obstajati katera izmed pravnih podlag, ki so za javni sektor (kamor kot državni organi ali nosilci javnih pooblastil spadajo tudi razni prekrškovni organi) določene v
- členu ZVOP-
- Pooblaščenec pri tem pripominja, da med pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov spadajo tudi z zakonom ratificirane mednarodne pogodbe, znotraj EU tudi uredbe, ipd. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju je opredeljena v
- členu ZVOP-1, ki določa: »
(1)Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da bi bilo posredovanje osebnih podatkov s strani Ministrstva za notranje zadeve (ki vodi evidenco registriranih vozil) direktno upravljavcu osebnih podatkov v tujini (nekemu prekrškovnemu organu) dopustno, v kolikor bi ta prekrškovni organ izpolnjeval določila
- odstavka
- člena ZVOP-1, torej bi bila obdelava osebnih podatkov s strani takega prekrškovnega organa opredeljena v zakonu, mednarodni pogodbi ali uredbi EU. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za posredovanje osebnih podatkov direktno drugemu upravljavcu osebnih podatkov. Pooblaščenec namreč na podlagi poslane dokumentacije sklepa, da gre v obravnavanem primeru za institut pogodbene obdelave osebnih podatkov in da je podjetje ... iz Londona pogodbeni obdelovalec raznih prekrškovnih organov iz več evropskih držav. Pogodbeni obdelovalec osebnih podatkov je v
- točki
- člena ZVOP-1 opredeljen kot fizična ali pravna oseba, ki obdeluje osebne podatke v imenu in na račun upravljavca osebnih podatkov. Področje pogodbene obdelave ureja
- člen ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti in zagotavlja ustrezne postopke in ukrepe iz
- člena tega zakona. Drugi odstavek
- člena določa, da sme pogodbeni obdelovalec opravljati posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru naročnikovih pooblastil in osebnih podatkov ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi dogovor o postopkih in ukrepih iz
- člena ZVOP-
- Dogovor med strankama o postopkih in ukrepih iz
- člena ZVOP-1 pomeni dogovor o organizacijskih, tehničnih in logično-tehničnih postopkih in ukrepih, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter njihova nepooblaščena obdelava pri pogodbeni obdelavi teh podatkov. Zato morata upravljavec in pogodbeni obdelovalec v pogodbi jasno in natančno določiti postopke in ukrepe s katerimi mora pogodbeni obdelovalec: - varovati prostore, kjer se nahajajo nosilci osebnih podatkov, - varovati sistemsko programsko in aplikativno programsko opremo, s katero se obdelujejo osebni podatki, - preprečevati nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih omrežjih, - zagotavlja učinkovit način blokiranja, uničenja, izbrisa ali anonimiziranja osebnih podatkov, - omogočati poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil (načelo sledljivosti). Pri pogodbeni obdelavi morajo torej biti izpolnjeni sledeči pogoji: - pogodbeni obdelovalec mora biti registriran za opravljanje takšne dejavnosti, - pogodbeni obdelovalec mora zagotavljati ustrezne postopke in ukrepe iz
- člena ZVOP-1, ki obsegajo organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov, - medsebojne pravice in obveznosti morajo biti urejene v pogodbi, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora obvezno vsebovati tudi dogovor o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov. upravljavec osebnih podatkov mora izvajanje dogovorjenih postopkov tudi nadzorovati. Pooblaščenec ugotavlja, da iz prejete dokumentacije izpolnjevanje teh pogojev ni razvidno. Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da bi bilo posredovanje osebnih podatkov pogodbenemu obdelovalcu – podjetju ... dopustno, v kolikor bi bila izpolnjena dva pogoja.
- Upravljavci osebnih podatkov, torej vsak posamezen prekrškovni organ, ki je posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupal pogodbenemu obdelovalcu, bi moral za obdelavo osebnih podatkov imeti pravno podlago v zakonu. Iz prejete dokumentacije taka zakonska podlaga ni razvidna.
- Pogodbeni obdelovalec bi moral jasno izkazati javno pooblastilo, ki ga pooblašča za izvajanje nalog prekrškovnega organa. Iz poslane dokumentacije pa ni razvidna niti pravna podlaga, na kateri podjetje ... sploh deluje, niti ni razvidno javno pooblastilo za opravljanje nalog v zvezi s sledenjem, izdajanjem opozoril in pobiranjem glob (naloge prekrškovnih organov). Upravljavci osebnih podatkov sicer lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupajo pogodbenemu obdelovalcu, vendar konkretni primer presega navaden prenos nalog. Gre namreč za prenos nalog prekrškovnih organov. Pooblaščenec sicer ne pozna pravne ureditve v posameznih evropskih državah v zvezi s podeljevanjem javnih pooblastil, vendar pa opozarja na dejstvo, da slovenska Ustava opredeljuje javno pooblastilo kot pravico posameznikov in organizacij, ki niso državni organi, da izvršujejo funkcijo uprave. Gre torej za to, da javno oblast izvršujejo organizacije oziroma subjekti, ki niso del državnega aparata. Vsebino javnega pooblastila mora jasno in podrobno določiti zakon. Gre za urejanje pristojnosti, ki se po prvem odstavku
- člena Ustave lahko ureja samo z zakonom. Določitev vsebine javnega pooblastila pomeni določanje pristojnosti oziroma določanje nalog (funkcij) državne uprave, ki bo sicer dodeljena v izvrševanje nosilcu javnega pooblastila. Iz zakona mora biti jasno razvidno, za katere upravne naloge gre. Prenosa javnega pooblastila s strani nosilca, ki mu je bilo le-to podeljeno z zakonom ali na podlagi zakona na tretjo pravno osebo zasebnega prava slovenska zakonodaja ne dopušča. Zaradi verjetnega nepoznavanja vseh relevantnih dejstev, Pooblaščenec svetuje, da Ministrstvo za notranje RS zadeve podjetje ... zaprosi za dodatno dokumentacijo, s katero naj podjetje izkaže pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov in njihovo pooblastilo za opravljanje nalog v zvezi s sledenjem, izdajanjem opozoril in pobiranjem glob. Pooblaščenec hkrati tudi svetuje, da se Ministrstvo za notranje zadeve RS poveže z ministrstvi za notranje zadeve držav članic EU in preveri, na kakšen način le-ta sodelujejo s podjetjem .... Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026