Posredovanje podatkov o naročniku telefonskega priključka policiji zaradi kazenskega postopka - IPRS

Posredovanje podatkov o naročniku telefonskega priključka policiji zaradi kazenskega postopka + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.05.2009 Številka: 0712-241/2009/2 Kategorije:Policijski postopki --> Kategorije: Policijski postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
4. 2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste pred približno tremi tedni v ... (...) po telefonu komentirali županovo zanikanje pomanjkanja vrtcev v občini in med drugim izjavili tudi, da bi ga za »gauge« obesili. Župan je zoper vas podal kazensko ovadbo na PP ... zaradi ogrožanja varnosti. S strani PP ... ste bili o tem obveščeni in vabljeni na zaslišanje. Zanima vas, ali sme radijska hiša komurkoli posredovati številko stacionarnega telefona, na osnovi katere so ugotovili vaše ime in priimek, saj ste se v »...« predstavili le s skrajšanim imenom. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo; ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec ugotavlja, da je operater dolžan na podlagi v tem mnenju citiranih določb ZEkom hraniti določene osebne podatke in jih na podlagi v tem mnenju citiranih določil ZKP-UPB4 in ZPol na utemeljeno zahtevo policije, le-tej tudi posredovati. O b r a z l o ž i t e v: Iz vašega vprašanja izhaja, da policija preiskuje sum storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po
8. členu Kazenskega zakonika (Ur.l. RS, št. 55/2008; KZ-1), ki določa, da stori to kaznivo dejanje tisti, ki ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo. Storilec se za to kaznivo dejanje kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Pregon tega kaznivega dejanja se začne na predlog. Kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, so po teoriji kazenskega prava kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, saj kazenski postopek usmerja in vodi državno tožilstvo ob pomoči policije. Za zbiranje podatkov o istovetnosti domnevnega storilca kaznivega dejanja ima policija pristojnost tako v Zakonu o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 32/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; ZKP-UPB4) kot tudi v Zakonu o policiji (Uradni list RS, št. 107/2006 in spremembe; ZPol). ZKP – UPB4 v
9. členu med drugim določa, da mora, v kolikor so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, policija ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Drugi odstavek
10. člena ZKP – UPB4 med drugim določa, da sme policija zahtevati potrebna obvestila od oseb ter ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov ter ukreniti in storiti drugo, kar je potrebno. Nadalje ZKP – UPB4 v prvem odstavku 149.b člena med drugim določa, da v kolikor so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju elektronskega komunikacijskega omrežja, da mu sporoči podatke o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa, kot so: številka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsta, datum, čas in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, količina prenešenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena. Isti člen v tretjem odstavku med drugim določa, da v kolikor so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja elektronskega komunikacijskega omrežja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Ker iz vašega vprašanja ni razvidno ali je podatke dobila policija neposredno ali je bila izdana sodna odredba, na podlagi katere je preiskovalni sodnik dobil vaše osebne podatke in bo policija z vami opravila pogovor, navajamo pravno podlago za oba primera. ZPol v poglavju o zbiranju, varstvu in zavarovanju podatkov v
11. členu določa, da v kolikor policisti zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi zahteve, brezplačno posredovati policistom zahtevane osebne in druge podatke. V konkretnem primeru je potrebno torej ugotoviti ali je pravna oseba, ki je podatke policiji za potrebe izvedbe kazenskega postopka posredovala (kdo je to bil iz vašega vprašanja sicer ni razvidno, z veliko verjetnostjo pa se da sklepati na to, da je bil to operater), vodila zbirko osebnih podatkov, iz katere bi podatke lahko posredovala. Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007 - uradno prečiščeno besedilo; ZEKom-UPB1) v prvem odstavku
12. člena namreč določa, da lahko operaterji o svojih naročnikih med drugimi osebnimi podatki, zbirajo tudi podatke o osebnem imenu ter naslovu naročnika. Nadalje ZEkom-UPB1 določa tudi katere osebne podatke posameznika lahko operater hrani. Med podatki iz 107.b člena ZEkom-UPB1 so tudi številka kličočega, ter ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika. Skladno s 107.a členom ZEKom-UPB1 mora operater za namene pridobivanja podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek (glej zgoraj), hraniti podatke iz 107.b člena ZEkom – UPB1, če jih ustvari ali obdela pri zagotavljanju z njimi povezanih javnih komunikacijskih storitev. V konkretnem primeru je policija od operaterja pridobila ravno podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek in so bili ustvarjeni oziroma obdelani pri zagotavljanju javnih komunikacijskih storitev, saj je šlo za običajen telefonski pogovor v stacionarnem telefonskem omrežju, kar je javna komunikacijska storitev. Operater ima tako po mnenju Pooblaščenca zakonito podlago za hrambo navedenih osebnih podatkov, kot rečeno pa ima tudi policija zakonito podlago za obdelavo osebnih podatkov iz teh zbirk, ki jih vodijo in hranijo operaterji. Iz vsega navedenega je mogoče zaključiti, da je operater dolžan na podlagi citiranih določb ZEkom hraniti določene osebne podatke in jih na podlagi ZKP-UPB4 in ZPol na utemeljeno zahtevo policije, le-tej tudi posredovati. Ker iz vaših navedb ni razvidno, ali je policija do vaših podatkov prišla preko radijske hiše ali preko operaterja, Pooblaščenec ob koncu le pripominja, da to vprašanje pravzaprav niti ni pomembno, saj je (bi) policija do tega podatka zakonito prišla s pomočjo operaterja. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026