Posredovanje podatkov o nepremičnem premoženju dolžnikovega zakonca za potrebe izvršbe + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.12.2008 Številka: 0712-825/2008/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, dne
- 2008 smo prejeli vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete za mnenje. V konkretnem primeru želi upnik za potrebe izvršilnega postopka od vas ...) pridobiti podatke o nepremičnem premoženju zakonskega partnerja svojega dolžnika, zoper katerega je sklep o izvršbi že pravnomočen. Podatke želi pridobiti na podlagi
- člena v povezavi z
- členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. Krog oseb iz
- člena se vam zdi preširok, zato sprašujete za mnenje, ali ste dolžni posredovati podatke za omenjene osebe oziroma ali ste dolžni posredovati osebne podatke le na podlagi predloženega seznama premoženja, ki ga dolžnik predloži v izvršilnem postopku in le glede oseb, ki so navedene v tem seznamu, oziroma ali teh podatkov ne smete posredovati. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor: Informacijski pooblaščenec meni, da lahko upravičencu (upniku) na podlagi navedenega posredujete osebne podatke (podatke o nepremičnem premoženju) o posamezniku (zakonskem partnerju dolžnika), v kolikor upravičenec izkaže pravni interes. V konkretnem primeru je upnik izkazal pravni interes s predložitvijo veljavnega izvršilnega naslova, to je pravnomočnega sklepa o izvršbi. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Ta v
- odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
- odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
- členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor se uvršča tudi ...RS, navaja
- člen ZVOP-
- Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika (prvi odstavek
- člena ZVOP-1). Navajate, da na ... RS med drugim izdajate potrdila, ki vsebujejo zbirne podatke o lastništvu parcel, stavb in delov stavb za posamezno fizično osebo na območju Republike Slovenije. To področje ureja Zakon o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS 47/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEN), ki v
- odstavku
- člena določa, da ima vsakdo pravico vpogledati v podatke in pridobiti zbirne podatke o tem, pri katerih parcelah, stavbah in delih stavb je vpisan kot lastnik. Pravico vpogledati v podatke in pridobiti zbirne podatke o lastništvu parcel, stavb in delov stavb imajo tudi državni organi in notarji za izvajanje uradnih nalog, geodetska podjetja z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev pa za namene izvajanja geodetskih storitev po predpisih, ki urejajo geodetsko dejavnost in evidentiranje nepremičnin. Druge osebe lahko vpogledujejo v podatke in pridobijo zbirne podatke o lastništvu parcel, stavb in delov stavb, če tako določa zakon. Deveti odstavek
- člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/2007 – UPB4 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika ali na osebo iz drugega odstavka
- člena tega zakona (te osebe so zakonec ali izvenzakonski partner dolžnika, krvni sorodnik v ravni vrsti ali stranski vrsti do četrtega kolena ter sorodnik v svaštvu do četrtega kolena) in sicer rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitev, podatke o terjatvah, deležih, delnicah in drugih vrednostnih papirjih, premičnem in nepremičnem premoženju, številke računov, na katerih ima denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga. Deseti odstavek obravnavanega člena pojasnjuje, da upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Kot izvršilni naslovi so po ZIZ predvideni: izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ali druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov (
- do
- točka drugega odstavka
- člena ZIZ). Pooblaščenec poudarja, da je potrebno razlikovati med predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi izvršilnega naslova in predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi verodostojne listine. V primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, upnik že pred vložitvijo predloga za izvršbo razpolaga z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega so mu upravljavci osebnih podatkov, v skladu z devetim odstavkom
- člena ZIZ, dolžni posredovati podatke. V primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi verodostojne listine, pa upnik pridobi veljaven izvršilni naslov in s tem pravni interes v smislu desetega odstavka
- člena ZIZ, šele, ko je izdan sklep o izvršbi in le-ta postane izvršljiv. Deveti odstavek
- člena ZIZ tako ne predstavlja podlage, na podlagi katere bi upravljavci osebnih podatkov lahko upniku, ki namerava vložiti predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, posredovali osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika. Upravljavci osebnih podatkov pa so upniku dolžni posredovati osebne podatke potem, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, postane izvršljiv, saj kot tak predstavlja izvršilni naslov v smislu desetega odstavka
- člena ZIZ. Ta sklep namreč postane izvršilni naslov, ki je nato podlaga za pridobivanje osebnih podatkov dolžnika (če ta v roku, ki ga je določilo sodišče, ni sam že plačal sodno ugotovljene terjatve). Pooblaščenec še opozarja, da lahko upnik, tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse dokler ni v celoti poplačan, spremeni predlagana sredstva izvršbe oz. predlaga nova sredstva izvršbe, če predlagana sredstva ne zadostujejo za poplačilo v celoti (npr. v sklepu o izvršbi je navedena izvršba na določeno nepremičnino, pa se v izvršilnem postopku izkaže, da s prodajo te nepremičnine upnik ne bo v celoti poplačan. V takem primeru lahko upnik predlaga izvršbo na dodatno nepremičnino ali na drugo nepremičnino). Upnik lahko torej v določenih primerih, tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, predlaga dodatna sredstva izvršbe oz. predlaga druga sredstva izvršbe. Navedeno pomeni, da je mogoče tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi zahtevati podatke za potrebe izvršilnega postopka, torej tudi podatke o nepremičnem premoženju. V takih primerih mora namreč upnik imeti možnost pridobiti podatke o drugem možnem premoženju dolžnika. V konkretnem primeru želi upnik za potrebe izvršilnega postopka pridobiti podatke o nepremičnem premoženju zakonskega partnerja svojega dolžnika, zoper katerega je sklep o izvršbi že pravnomočen. Ob upoštevanju navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da
- čl. ZIZ v povezavi z
- čl. ZIZ predstavlja zadostno pravno podlago za upnikovo zahtevo po posredovanju osebnih podatkov glede nepremičnega premoženja zakonskega partnerja njegovega dolžnika ter, da mu je ...RS zahtevane podatke dolžna posredovati. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026