Posredovanje podatkov o odločitvah tožilstva policiji - IPRS

Posredovanje podatkov o odločitvah tožilstva policiji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.05.2021 Številka: 07120-1/2021/244 Kategorije:Policijski postopki, Posredovanje OP med upravljavci --> Kategorije: Policijski postopki, Posredovanje OP med upravljavci Informacijski pooblaščenec je prejel vaše zaprosilo za mnenje o tem, v kakšnem obsegu lahko Specializirano državno tožilstvo – Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili v zvezi s preiskovanjem kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti, o zaključku in konkretnih državno tožilskih odločitvah v posameznih primerih obvešča policijo kot delodajalca oseb, ki so predmet preiskav. Konkretno sprašujete,:
3. ali lahko na podlagi 158.a člena ZKP policijo obvestite o tem, na kakšen način (sklep o zavrženju kazenske ovadbe, preiskava, obtožba) se je zaključil predkazenskih postopek v zvezi s posameznim konkretnim policistom?
4. Ali lahko na podlagi
5. člena ZNPPol v zvezi z
6. členom ZODPol policijo obveščate v notranje varnostnih postopkih ter v kakšnem obsegu in če temu ni tako, ali lahko na podlagi
7. člena ZDT-1 policija vpogleduje v spise pred zaključkom predkazenskega postopka ter ali bi tak vpogled lahko škodoval zasebnosti osumljencev in tretjih oseb?
8. Ali je določba drugega in tretjega odstavka
9. člena ZNPPol pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov iz predkazenskih postopkov policiji?
10. Ali je Posebni oddelek SDT pristojen za posredovanje in omogočanje vpogleda v spis Državnemu odvetništvu na podlagi
11. člena ZDOdv v kazenskih postopkih zoper policiste? Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) na podlagi
12. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD),
13. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
14. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba),
15. točke prvega odstavka
16. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
17. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP). Uvodoma pojasnjujemo, da enoznačen odgovor, ki bi pokrival vse primere in vrste osebnih podatkov in ki bi veljal vedno za vse primere posredovanja osebnih podatkov s strani Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije (v nadaljevanju Posebni oddelek SDT) policiji, ni mogoč. Policija namreč lahko nastopa v različnih vlogah in v zvezi z različnimi postopki. Presoja obstoja pooblastil in pravnih podlag za pridobivanje osebnih podatkov pa mora biti vedno vezana na konkretno situacijo in postopek. Vsakič je namreč treba glede na vse okoliščine posameznega primera in konkretnega postopka presoditi, katere konkretne podatke je dopustno ali celo potrebno posredovati. Pri tem je treba tudi razlikovati primere, ko imajo posamezni državni organi ali druge organizacije pooblastila, da v konkretnih primerih ob izpolnitvi konkretnih zakonskih pogojev na podlagi zahteve pridobijo določene podatke od Posebnega oddelka SDT in primere, ko je naloga Posebnega oddelka SDT, da določene podatke posreduje, ko so izpolnjeni zakonsko opredeljeni pogoji, na lastno pobudo. Posredovanje podatkov vnaprej na zalogo in brez presoje konkretnih okoliščin primera namreč načeloma ni dopustno, vsekakor pa ne v primerih, ko gre za pooblastilo posamezne organizacije, da pridobi osebne podatke na podlagi zahteve v konkretnem primeru.
18. člen Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20 in 54/21, v nadaljevanju ZDT-1) pa v zvezi s tem določa, da mora državni tožilec ohraniti kot tajnost tisto, kar je v okviru opravljanja službe zvedel o strankah ter njihovih pravnih in dejanskih razmerjih, in varovati tajnost ali zaupnost vseh osebnih ali drugih podatkov, do katerih javnost nima dostopa. Od obveze varovanja tajnosti iz prejšnjega stavka sme odstopiti samo v okviru izvrševanja svojih pristojnosti po prvem odstavku
19. člena ZDT-1 v skladu z zakoni, ki urejajo sodne in druge postopke. V vsakem primeru mora za posredovanje osebnih podatkov na strani Posebnega oddelka SDT in na strani organizacije, ki podatke pridobiva torej obstajati za konkretnem namen in konkretne osebne podatke ustrezna pravna podlaga za takšno obdelavo podatkov v skladu s 6.,
20. in
21. členom ZVOPOKD ter
22. členom Splošne uredbe. V nadaljevanju pojasnjujemo pravne vidike, ki so pri taki presoji glede na posamezne pravne podlage relevantni, ob tem pa poudarjamo, da je primarna naloga in odgovornost za vsakokratno konkretno presojo na upravljavcu torej na pooblaščeni osebi Državnega tožilstva. IP namreč ni pristojen za avtentično razlago predpisov ali podajo konkretnih operativnih navodil za delo Posebnega oddelka SDT.
23. Posredovanje podatkov na podlagi 158.a člena ZKP Podatek o tem, na kakšen način oz. iz katerega razloga je bil zoper določljivega posameznika zaključen predkazenski postopek, je vsekakor osebni podatek, ki ima za posameznika pomembne posledice in brez dvoma pomeni hud poseg v njegovo zasebnost, zato ni dopustna njegova obdelava brez ustrezne pravne podlage. V zvezi s tem Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US, 89/20 – odl. US, 191/20 – odl. US in 200/20, v nadaljevanju ZKP) v
24. členu določa, da ima posameznik ali pravna oseba, ki zaradi obveznosti ali pravice, določene z zakonom, ali če je to nujno potrebno zaradi zaposlitve, potrebuje dokazilo, da ni v kazenskem postopku za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, pravico brezplačno pridobiti ustrezno potrdilo. Delodajalci in druge osebe lahko pridobijo potrdilo, ali je zoper njihovega delavca ali drugo osebo, s katero so ali bodo v pravnem razmerju, uveden kazenski postopek, le, če imajo za to izrecno pisno privolitev posameznika oziroma pravne osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ali če je tako izrecno določeno v zakonu. ZKP določa nekatere specifike v zvezi s posredovanjem podatkov predkazenskega postopka, če so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, storila uradna oseba zaposlena v policiji, v z zakonom določenem pristojnem organu v ministrstvu, pristojnem za obrambo, ki ima pooblastila policije v predkazenskem postopku, ali uradna oseba, ki ima pooblastila policije v predkazenskem postopku in je napotena na misijo v tujini, ali uradna oseba Slovenske obveščevalno-varnostne agencije ali Obveščevalno varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo. V primeru teh oseb ZKP v 158.a členu med drugim tudi določa, da Posebni oddelek SDT obvesti predstojnika organa, v katerem je zaposlena taka uradna oseba iz prvega odstavka 158.a člena ZKP o zaključenem predkazenskem postopku. Če je treba uradni osebi odvzeti pooblastila, pa predstojnika organa obvesti tudi že pred zaključkom predkazenskega postopka, kolikor to ne vpliva na uspešno izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka. Zakon konkretno in podrobneje ne določa, vsebine takega obvestila in informacij, ki naj bi jih tako obvestilo vsebovalo. Jezikovna in logična razlaga omenjene zakonske določbe, pa omogoča ožji in širši način tolmačenja. Bodisi gre pri obveščanju na podlagi
25. odstavka 158.a člena ZKP zgolj za obveščanje o dejstvu, da se je predkazenski postopek zaključil (na način: 'Obveščamo vas, da se je postopek za določenega zaposlenega določenega dne zaključil.'), bodisi gre tudi za obveščanje o načinu zaključka predkazenskega postopka (na način: 'Obveščamo vas, da se je postopek za določenega zaposlenega določenega dne zaključil s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe/zahtevo za izvedbo preiskave/vložitvijo obtožnice.'). Širši primer obveščanja vsebuje več podatkov o posamezniku. Peti odstavek
26. člena ZDT-1 pa določa, da se za obveščanje, dodelitev in prenos zadev Posebnega oddelka smiselno uporabljajo določbe o obveščanju, dodelitvi in prenosu zadev SDT. Če so ovadbo, ki jo obravnava Posebni oddelek SDT, podali policisti ali če so jo podale druge osebe, policisti pa so zbirali obvestila v zvezi z njo, mora državni tožilec o obravnavanju zadeve seznaniti policijo. Predlagatelj zakonske določbe
27. odstavka 158.a člena ZKP je v gradivu k zakonodajnemu predlogu k
28. odstavku 158.a člena ZKP navedel, kot razlog za obveščanje dejstvo, da gre za podatek, ki je pomemben z vidika pristojnosti, ki jih ima predstojnik organa v odnosu do uradne osebe, ki je bila predmet postopka. V zvezi s tem predlagatelj še navaja, da npr. generalni direktor policije na podlagi
29. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji lahko odvzame policijska pooblastila, če so bila uporabljena v nasprotju s predpisi. Nemalokrat dejanje in okoliščine, da je policist nezakonito uporabil policijska pooblastila, ugotovijo policisti Posebnega oddelka SDT. Policisti Posebnega oddelka SDT ugotovijo tudi druge okoliščine, ki so pomembne za odločitev, ali je imelo ravnanje policista znake kaznivega dejanja, zaradi katerih bi mu bilo treba prekiniti pogodbo o zaposlitvi ali izreči drug delovnopravni ukrep. Predlagatelj je še navedel, da naj bi ta določba omogočila izmenjavo podatkov, ki bo omogočala pravočasno ukrepanje zoper policiste, ki so storili kaznivo dejanje. Glede na celotno besedilo
30. odstavka 158.a člena ZKP, iz zakonskega gradiva izhajajoči namen obveščanja, interese pravic posameznika in tretjih oseb (ustrezno ukrepanje glede (začasne) omejitve policijskih pooblastil uradnim osebam oz. policistom, ki so v predkazenskem postopku) ter upoštevajoč logično razlago besedila predpisa se torej ob odsotnosti avtentične razlage predpisa vsebinsko zdi smiselno, da se obvešča tako, da se policijo obvesti o tem, s katerim aktom je bil postopek zaključen (sklep o zavrženju kazenske ovadbe, zahteva za izvedbo preiskave, vložitev obtožnice). Policija ali drug organ kot delodajalec pa v zvezi s tem od posameznika lahko zahteva predložitev dodatnih podatkov ali poda Posebnemu oddelku SDT konkretno zahtevo za posredovanje podatkov, če presodi, da je to potrebno in če za to obstaja ustrezna pravna podlaga (glede na konkretne okoliščine, pomembnosti teh podatkov za ukrepanje v zvezi z odvzemom ali omejitvijo policijskih pooblastili ali drugimi vidiki delovnopravnega razmerja). Končna presoja o posredovanju podatkov je odgovornost upravljavca, saj IP nima pristojnosti za podajanje avtentične razlage predpisov.
31. Obveščanje policije na podlagi
32. člena ZNPPol v zvezi z
33. členom ZODPol in omogočanje vpogledov v spis policiji na podlagi
34. člena ZDT-1 pred zaključkom predkazenskega postopka Splošno ureditev seznanitve s podatki iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva opredeljuje
35. člen ZDT-1, in sicer ima pravico do vpogleda v vsebino osebnih ali drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva še pred njihovim arhiviranjem vsaka pravna ali fizična oseba, ki za to izkaže pravni interes, če to ne posega v določbe prejšnjega stavka ter ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Vpogled dovoli vodja pristojnega državnega tožilstva. V zvezi zadevami dodeljenimi Specializiranemu državnemu tožilstvu
36. odstavek
37. člena ZDT-1 še določa, da so odredbe, povezane z dodelitvijo zadeve Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, dostopne fizičnim in pravnim osebam po pravnomočnosti obtožnega akta ali najpozneje dve leti pred zastaranjem kazenskega pregona. Fizične ali pravne osebe jih lahko brezplačno vpogledajo ali prepišejo, kopirajo pa na lastne stroške. Uporabljajo jih lahko le v postopkih pred sodišči ali drugimi državnimi organi ali za namene iz prvega odstavka
38. člena ZDT-
39. IP kot državni nadzorni organ za varstvo podatkov ni pristojen za tolmačenje konkretnih izvedbenih pravil glede izvedbe samega vpogleda v spis s strani tretjih na podlagi zgoraj navedene določbe prvega v povezavi s
40. odstavkom
41. člena ZDT-
42. Vsekakor pa te določbe IP ne razume na način, da bi lahko državno tožilstvo na tej podlagi tretjim subjektom (v tem primeru policiji) na lastno pobudo, samodejno, na zalogo in vnaprej (izven predvidenih primerov iz 158.a člena ZKP) ter brez konkretne posamične zahteve in utemeljitve pravnega interesa v vsakem posamičnem primeru posredovalo osebne podatke brez konkretne presoje vsake posamezne zahteve. V skladu s
43. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US in 47/19, v nadaljevanju ZNPPol) morajo državni organi in pravne osebe, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz tega zakona ter zaradi varstva in učinkovitega uresničevanja interesov pravne države policiji na podlagi pisne ali podobne izkazljive zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke, če policisti zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz obstoječih zbirk podatkov zaradi opravljanja policijskih nalog. Navedena določba je pravna podlaga, ki policiji daje pooblastilo, da na podlagi ustrezne zahteve pridobi osebne podatke iz vseh zgoraj navedenih zbirk osebnih podatkov zaradi izvajanja pristojnosti in nalog po ZNPPol, upravljavcem teh zbirk pa daje ta določba pravno podlago za posredovanje tistih osebnih podatkov, ki so na tej podlagi zakonito zahtevani. Ob tem upravljavec v dvomu vedno lahko in mora preveriti, ali so pogoji za posredovanje izpolnjeni, vedno pa lahko posreduje zgolj tiste podatke, ki so glede na zahtevo primerni in potrebni za namen, ki izhaja iz zahteve in je skladen s
44. členom ZNPPol. To pomeni, da mora policija podati ustrezno izkazljivo zahtevo, ki pa mora biti dovolj konkretizirana in vezana na konkreten primer. Zakonska določba ne pomeni odprtega pooblastila za pridobivanje osebnih podatkov vnaprej in na zalogo ali pooblastila, da upravljavci zbirk osebnih podatkov samodejno in na lastno pobudo policiji posredujejo zakonsko varovane osebne podatke po lastni presoji. Konkretno presojo upravičenosti in zakonske utemeljenosti posamezne zahteve policije na podlagi
45. člena ZNPPol presoja upravljavec za vsak primer posebej. Če torej policija na podlagi
46. člena ZODPol obravnava določenega policista in v zvezi s tem zahteva za konkretnega policista posredovanje podatkov, bi taka zahteva lahko bila utemeljena. Zakonske dikcije pa ni mogoče razumeti kot odprto pooblastilo za pridobivanje podatkov na zalogo. V razmerju do določb
47. člena ZDT-1 pa IP glede na vsebino slednjega, ZNPPol razume kot specialen predpis, ki daje zgolj policiji določena pooblastila za pridobivanje osebnih podatkov v konkretnih zadevah.
48. Posredovanje osebnih podatkov iz predkazenskih postopkov policiji na podlagi drugega in tretjega odstavka
49. člena ZNPPol ZNPPol v
50. členu ureja roke hrambe in določene omejitve glede dostopa do osebnih podatkov podatkov, ki jih vodi policija na podlagi
51. člena ZNPPol. V zvezi s tem določa v drugem odstavku
52. člena tudi obveznost sodišč in državnega tožilstva, in sicer mora pristojno sodišče pristojni policijski enoti posredovati podatke o uvedbi kazenskega postopka, ko je pravnomočno uvedena preiskava; ko je obtožnica postala pravnomočna; ko je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava, ali če je oškodovanec kot tožilec začel oziroma nadaljeval pregon in podatke o pravnomočnih oprostilnih sodbah v 30 dneh od pravnomočnosti oziroma začetka ali nadaljevanja pregona. Pristojno državno tožilstvo, pristojno sodišče ali pristojni upravni organ mora pristojni policijski enoti posredovati podatke o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence in podatke iz drugega odstavka
53. člena ZNPPol v 30 dneh od nastanka podatka. V tem okviru predstavlja drugi odstavek
54. člena ZNPPol pravno podlago za posredovanje zgoraj navedenih podatkov, kot razume IP, za namen zagotavljanja točnosti in ažurnosti ter pravočasnega izbrisa osebnih podatkov iz zbirk, ki jih policija vodi na podlagi ZNPPol. V skladu s
55. odstavkom
56. člena ZNPPol je dostop do podatkov iz evidenc iz 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 14., 15.,
57. in
58. točke drugega odstavka
59. člena ZNPPol v obdobju, ki je za posamezne evidence določen v prvem odstavku
60. člena ZNPPol pristojnim državnim organom dovoljen le zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, ki so povezani z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in so določeni z zakonom. Dostop do podatkov iz evidence iz
61. točke drugega odstavka
62. člena ZNPPol (evidenca gradiv spolnega izkoriščanja mladoletnih oseb) je dovoljen državnim organom, pristojnim za začetek, uvedbo in izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek, ter nosilcem javnih pooblastil s področja socialnega varstva, ko vodijo postopke o osebah, ogroženih zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Dostop do podatkov iz ostalih evidenc je pristojnim državnim organom dovoljen le zaradi opravljanja njihovih nalog, določenih z zakonom. Drugih vidikov morebitnega obstoja pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov s strani policije na podlagi
63. člena ZNPPol razen seveda, kot je pojasnjeno zgoraj, IP ne razbere. Razmerje med policijo in policisti, ki so dodeljeni Posebnemu oddelku SDT pa ureja ZDT-1 v
64. in
65. členu. V tem delu
66. člen ZDT-1 določa, da naloge odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj iz pristojnosti Posebnega oddelka SDT opravlja najmanj šest oseb s pooblastili policije v predkazenskem postopku, začasno premeščenih na delovna mesta policistov v Posebnem oddelku SDT. Ti policisti lahko za potrebe izvajanja nalog odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj iz pristojnosti Posebnega oddelka SDT izvršujejo vsa policijska pooblastila in naloge, ki jih določajo zakon, ki ureja policijo, zakon, ki ureja kazenski postopek in predpisi, sprejeti na njuni podlagi. Drugi odstavek
67. člena ZDT-1 pa konkretneje določa, da mora policija policistom in državnim tožilcem Posebnega oddelka SDT brezplačno zagotavljati dostop do tistega dela vsebine policijskih evidenc, ki je potreben za izvajanje določb ZDT-1 ter zakona, ki ureja kazenski postopek, ob uvedbi ustreznih ukrepov zavarovanja, ter druge tehnične pogoje in pomoč za izvajanje njihovih policijskih pooblastil. Glede na navedeno torej ni razbrati, kako bi lahko
68. člen ZNPPol predstavljal pravno podlago za posredovanje drugih osebnih podatkov razen zgoraj navedenih iz zbirk Posebnega oddelka SDT policiji. Gre namreč za povsem ločene postopke in določbe o zagotavljanju ustreznih ukrepov zavarovanja so med drugim namenjene tudi zahtevi po ustrezni razmejitvi dostopa do podatkov s strani različnih pooblaščenih oseb policije, ki sodelujejo v različnih postopkih za zagotavljanje, da se posamezni osebni podatki obdelujejo zgolj za zakonsko opredeljene namene in ne izven teh. Postopki preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj so in morajo biti ločeni od delovnopravnih in notranje varnostnih postopkov na policiji.
69. Posredovanje in omogočanje vpogleda v spis, ki ga vodi Posebni oddelek SDT državnemu odvetništvu na podlagi
70. člena ZDOdv v kazenskih postopkih zoper policiste Zakon o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17, v nadaljevanju ZDOdv) daje državnemu odvetništvu v
71. členu pooblastilo za pridobivanje osebnih podatkov v posamezni zadevi. Konkretno določa, da morajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil državnemu odvetništvu na njegovo zahtevo brezplačno posredovati osebne in druge podatke in obvestila ali pojasnila, potrebna za zastopanje v posamezni zadevi. V ta namen lahko državno odvetništvo zahteva od pristojnega organa, da mu brezplačno posreduje na vpogled spis o posamezni zadevi ter nadalje uporabi podatke iz njegove vsebine. Tudi v tem primeru gre za pravno podlago za to, da državno tožilstvo kot upravljavec osebnih podatkov državnemu odvetništvu na podlagi konkretne in posamične zahteve posreduje tiste osebne podatke, ki so potrebni za zastopanje v posamezni zadevi ali posreduje na vpogled spis. Določba
72. člena ZDOdv pa ni pravna podlaga, da bi državno odvetništvo in Posebni oddelek SDT na lastno pobudo in na zalogo izven morebitnih konkretnih posamičnih specialnih zakonskih določb (kot je npr. določba 158.a člena ZKP za policijo) obveščalo državno odvetništvo o vseh primerih, ki jih vodi. Prav tako ni na prvi pogled razvidno, kako bi lahko bil vsak podatek o tem, da je posameznik predmet predkazenskega postopka, torej še ni bil pravnomočno spoznan za krivega, vdno relevanten za postopke, ki jih vodi državno odvetništvo. Če pa gre za primer, ko bi pridobitev tovrstnih podatkov od Posebnega oddelka SDT bila potrebna za zastopanje v posamezni zadevi, bi načeloma lahko tudi
73. člen ZDOdv bil pravna podlaga za zahtevo državnega odvetništva Posebnemu oddelku SDT, pri čemer mora biti zahteva konkretna, utemeljena in se lahko posredujejo tisti podatki, ki so potrebni za zastopanje v konkretni zadevi. V razmerju do določb
74. člena ZDT-1 pa IP glede na vsebino slednjega, tudi ZDOdv razume kot specialen predpis, ki daje v tem primeru zgolj državnemu odvetništvu določena pooblastila za pridobivanje osebnih podatkov v konkretnih zadevah. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Alenka Jerše, univ. dipl. prav. namestnica informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026