← Slovenija

Posredovanje podatkov o osebi, ki je prebolela Covid-19 - IPRS

Posredovanje podatkov o osebi, ki je prebolela Covid-19 + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.05.2021 Številka: 07121-1/2021/957 Kategorije:Posebne vrste, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Posebne vrste, Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel zaprosilo z mnenje, in sicer vas zanima: Ali lahko vi svojemu osebnemu zdravniku razkrijete ime in priimek osebe, katera je bila v stiku z vami in ima uradno potrdilo o prebolelosti COVID-19? Ali lahko vaš osebni zdravnik od vas zahteva razkritje imena in priimka osebe, ki je bila v stiku z vami in je prebolela Covid-19, ter s tem pogojuje izdajo potrdila o prebolelosti COVID-19 za vas? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP uvodoma pojasnjuje, da se z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-1 ne varuje zasebnost posameznika v širšem smislu, kot to npr. zagotavlja
  7. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in naslednji; Ustava), pač pa se varuje zgolj tisti del t.i. informacijske zasebnosti, ki jo zagotavlja
  8. člen Ustave. Določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-1 namreč varujejo oziroma se uporabljajo le za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, kot to določa člen 2

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Sama izmenjava osebnih zaznavanj in mnenj načeloma sodi v okvir širše pravice do zasebnosti iz 35. Ustave, katera sodi v pristojnost sodišč. V zvezi z navedbami v zaprosilu je potrebno upoštevati, da navajate dejanja dveh različnih subjektov, ki se, čeprav so logično povezana, presojajo ločeno, kar bi lahko vodilo tudi do situacije, ko se za dejanja enega subjekta določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov ne bi uporabljale, za dejanja drugega pa bi se. V kolikor se v nekem konkretnem primeru ne obdelujejo osebnih podatkov v smislu člena 2
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, se določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-1 sploh ne uporabljajo, s tem je izključena tudi pristojnost IP. V kolikor pa se v nekem konkretnem primeru na primer pridobivajo ali razširjali osebne podatke, ki se vodijo v zbirkah osebnih podatkov, pa je takšna obdelava zakonita le in kolikor je obdelava skladna z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-1. Informacija o prebolelosti bolezni predstavlja podatek o zdravstvenem stanju. Podatke o zdravstvenem stanju Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 4
(15)opredeljuje kot osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju. Tovrstni podatki se na podlagi člena 9
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov uvršča med posebno vrsto osebnih podatkov, katerih obdelava je prepovedana, v kolikor ni podana katera od izjem, ki so navedene v točkah (a) do (j) člena 9
(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na podlagi člena 9
(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov je na primer dopustna obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, ki je potrebna: iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (točka g); za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3 (točka h); obdelava je potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti (točka i); Na spletni strani državne uprave https://www.gov.si/novice/2021-02-19-dokazovanje-prebolelosti-covid-64352/ je navedeno, da lahko oseba dokazuje prebolelost COVID-19 na več načinov, in sicer: Oseba lahko dokazuje, da je prebolela COVID-19 s pozitivnim izvidom PCR ali hitrega antigenskega testa, ki ga lahko pridobi tudi z uporabo spletnega portala zVem, kjer si izvid lahko natisne brezplačno. Kot dokazilo o pozitivnem testu se upošteva tudi kratko sporočilo (SMS), poslano s številke +38651285886, ki izkazuje pozitiven rezultat za osebo z začetnicami, ki ustrezajo začetnicam osebe. Delodajalec lahko za svojega zaposlenega kot dokazilo upošteva tudi bolniški list, kjer je opredeljeno, da je bila oseba v izolaciji ali v primeru okužbe s COVID-19 na delovnem mestu poškodba pri delu in iz njega izhaja, da od začetka izolacije oziroma poškodbe pri delu ni minilo več kot šest mesecev. V primeru, da oseba ni bila testirana in nima bolniškega lista pa mora to potrditi osebni zdravnik, ki ga je oseba kontaktirala v času, ko je zbolela za COVID-19. Za potrebe dokazovanja prebolelosti COVID-19 je Ministrstvo za zdravje pripravilo obrazec potrdila[1], ki ga podpiše zdravnik. Potrdilo se izda oziroma nanaša na
  1. a)osebo, ki ima potrjeno okužbo z virusom SARS-CoV-2 s testom PCR in je od dneva odvzema brisa minilo 10 dni, poleg tega je od zadnjega simptoma bolezni COVID-19 minilo več kot 48 ur. Za to osebo se šteje, da je prebolela COVID-19; ter
  2. b)osebo pri kateri ob pojavu simptomov ni bil opravljen test na SARS-CoV-2, poleg tega je od zadnjega simptoma bolezni COVID-19 minilo več kot 48 ur. Ne za potrebe izdaje potrdila v primeru
  3. a)ne v primeru
  4. b)ne izhaja, da bi bilo potrebno navajati oziroma ugotavljati stik z osebo, ki bi COVID-19 prebolela. IP tudi ni znan predpis, ki bi to zahteval, zato se v primeru kot ga navajate postavlja vprašanje strokovne utemeljenosti oziroma potrebnosti navajanja takšnega podatka. IP ne more presojati, katere podatke potrebuje zdravnik, ki pacienta obravnava, da presodi o morebitni okužbi oziroma ne more odrejati, katere podatke potrebuje zdravnik, ki pacienta obravnava, da presodi o tem, ali bo izdal potrdilo o prebolelosti ali ne. Posameznik lahko zdravniku, ki ga obravnava, posreduje podatek o imeni in priimku osebe, s katero je bil v stiku, če to želi, ni pa tega glede na veljavne predpise dolžan storiti. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Žiga Veber, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  5. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.