Posredovanje podatkov o prekrškovnih postopkih prijaviteljem po ZIN + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.06.2021 Številka: 07120-1/2021/332 Kategorije:Inšpekcijski postopki, Pravne podlage, Upravni postopki --> Kategorije: Inšpekcijski postopki, Upravni postopki, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš zgoraj navedeni dopis, s katerim IP zaprošate za mnenje glede dopustnosti posredovanja podatkov o uvedbi prekrškovnih postopkov zoper fizične osebe. Kot navajate, mora inšpektor skladno z določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – UPB1 in 40/14; v nadaljevanju: ZIN) vlagatelje oziroma prijavitelje v inšpekcijskem postopku na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. Izvedba prekrškovnega postopka se skladno z določbo druge alineje prvega odstavka 32. člena ZIN šteje kot ukrep inšpektorja, pri čemer pa bi v nekaterih primerih z obvestilom prijavitelju o tem, da je bil na podlagi njegove prijave zoper fizično osebo uveden prekrškovni postopek, lahko razkrili tudi osebne podatke te osebe, saj bi npr. v primeru prijave glede kršitve izolacije s sporočilom, da ste uvedli prekrškovni postopek, prijavitelju potrdili, da je bila fizična oseba dejansko okužena s COVID-19, enaka težava pa se pojavi tudi v primeru karantene in prijav, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti pri cepljenju posameznih fizičnih oseb. Glede na navedeno IP zaprošate za mnenje o tem, na kakšen način obveščati prijavitelje o ukrepih, ki so bili zoper fizične osebe uvedeni v inšpekcijskih postopkih, da bo zadoščeno zahtevam ZIN, hkrati pa bo zagotovljeno varovanje osebnih podatkov domnevnih kršiteljev, zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek. Zanima vas, ali je sploh dopustno prijavitelje obveščati o uvedbi prekrškovnih postopkov zoper fizične osebe, če bi s takim obvestilom neizbežno podali tudi informacijo, ki se nanaša na podatke o zdravstvenem stanju fizične osebe. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov. IP zato v okviru izdaje mnenja ne more presojati, ali so v konkretnih primerih izpolnjeni razlogi za zakonito posredovanje osebnih podatkov in informacij, ki se nanašajo na inšpekcijske in druge pravne postopke, zaradi česar vam v nadaljevanju posredujemo zgolj splošna pojasnila v zvezi s tem. IP pojasnjuje, da kolikor gre za obveščanje prijaviteljev o ukrepih, ki jih je inšpektor izvedel zoper fizične osebe oziroma posameznike in ti ukrepi niso povezani z opravljanjem poslovne dejavnosti teh posameznikov, je treba pri posredovanju takšnih obvestil upoštevati določbe 6. člena Splošne uredbe, po katerih se obdelava osebnih podatkov, kamor med drugim sodi tudi razkritje s posredovanjem in razširjanje osebnih podatkov, šteje za zakonito le in kolikor je izpolnjen vsaj eden pod pogojev, določenih v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. Glede na to, da gre v vašem opisanem primeru za obdelavo osebnih podatkov s strani državnega organa (inšpektorata), je treba zakonitost posredovanja oziroma obdelave osebnih podatkov presojati zlasti z vidika določb (
- c)in (
- e)točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe, saj gre v primeru posredovanja obvestil o ukrepih, ki jih je inšpekcijski organ izvedel zoper določeno ali določljivo fizično osebo za obdelavo, ki je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, oziroma za obdelavo, ki je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Zato je glede na določbe 6. člena Splošne uredbe pri presoji pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov treba izhajati iz nacionalne zakonodaje, torej je pravno podlago treba presojati z vidika določb zakonov, ki urejajo inšpekcijski postopek. Glede obveščanja prijaviteljev in vlagateljev drugih vlog inšpekcijskemu organu je treba poleg prvega odstavka 24. člena ZIN upoštevati tudi četrti odstavek tega člena, ki določa, da ima v postopku inšpektorja položaj stranke v postopku zavezanec ter da vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. Inšpekcijski postopek se tako tudi po prejemu prijave, pritožbe, sporočila ali druge vloge vedno začne po uradni dolžnosti. Prejete prijave ali druge vloge se po določbah 24. člena ZIN štejejo le kot pobude za uvedbo inšpekcijskega postopka in imajo naravo obvestil, na katere pa inšpektor ni vezan. Prijavitelju je lahko v inšpekcijskem postopku priznan le status stranskega udeleženca, kolikor je z ukrepi inšpektorja prizadet oziroma uspe izkazati svoj pravi interes za udeležbo v konkretnem inšpekcijskem postopku. V inšpekcijskem postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, prijavitelji in druge osebe, ki podajo vlogo, s katero želijo doseči uvedbo inšpekcijskega postopka, samo zaradi podaje takšne vloge ne pridobijo položaja stranke ali stranskega udeleženca. Inšpektor mora skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIN vlagatelje oziroma prijavitelje na njihovo zahtevo sicer res obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka, vendar pa v navedenem členu ni določeno, kakšne podatke lahko inšpektor prijavitelju posreduje v okviru takšnega obvestila, poleg tega pa navedeni člen tudi ne določa, da lahko inšpektor v okviru takšnega pooblastila prijavitelju posreduje osebne ali kakšne druge varovane podatke. Inšpektor lahko tako prijavitelju, ki ni stranka inšpekcijskega postopka in nima položaja stranskega udeleženca, po mnenju IP z obvestilom iz 24. člena ZIN posreduje povratno informacijo o svojih dejanjih zgolj na splošni ravni, pri čemer pa mu ne sme razkriti podatkov, do katerih taka oseba po materialnem zakonu in procesnih pravilih ni upravičena. Inšpektor prijavitelju po mnenju IP skladno z določbo 24. člena ZIN ne sme posredovati nobenih osebnih ali drugih podatkov, ki so varovani s posebnimi predpisi, pač pa mu na tej pravni podlagi lahko razkrije le podatke, ki se lahko razkrijejo kot informacije javnega značaja. Več podatkov bi lahko inšpektor določenemu prijavitelju razkril na podlagi 36. člena ZIN, ki določa, da če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je zavezanec storil kršitev zakona ali drugih predpisov, ki posega v pravice ali pravne koristi drugih pravnih oziroma fizičnih oseb, je dolžan te osebe na njihovo zahtevo seznaniti s svojimi ugotovitvami, izrečenimi ukrepi in drugimi podatki, potrebnimi za uveljavljanje pravic prizadetih oseb. Po mnenju IP lahko torej glede na določbe 24. člena ZIN podrobnejše podatke o samem inšpekcijskem postopku pridobi zgolj tisti, ki ima po 82. členu Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUP) pravico do vpogleda v dokumente zadeve, zaradi česar inšpektor prijavitelju v obvestilu o svojih ukrepih ne sme razkriti nobenih podatkov, ki so varovani s posebnimi predpisi, na primer kot osebni podatki ali poslovna skrivnost. Prijavitelj namreč zgolj zaradi tega, ker je podal prijavo, še ne pridobi statusa stranke ali stranskega udeleženca in tako zgolj zaradi tega še ni upravičen, da bi pridobil osebne ali kakšne druge varovane podatke, do katerih po procesnem ali materialnem zakonu ni upravičen. Na podlagi 82. člena ZUP, ki se uporablja tudi za pregledovanje inšpekcijskih spisov in pridobivanje obvestil o poteku postopka, imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente stranke postopka, poleg njih pa tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist (neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebno korist), organ pa lahko od te osebe v primeru dvoma zahteva, naj svojo pravno korist obrazloži pisno ali ustno na zapisnik. Državni organi in vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist, ima na podlagi 82. člena ZUP pravico zahtevati tudi obvestila o poteku postopka. Ostale osebe lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, od organa ustno ali pisno zahtevajo, da jim omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah. Kar zadeva posredovanje podatka o tem, da je bil zoper določeno fizično osebo oziroma posameznika uveden postopek o prekršku, je treba glede pravnih podlag za posredovanje takšnih podatkov upoštevati še določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, s sprem., v nadaljevanju ZP-1), saj gre za podatke, ki se vpisujejo in vodijo v prekrškovnih evidencah oziroma prekrškovnih vpisnikih, katerih vsebino in namene uporabe določa 206. člen ZP-1. V šestem odstavku 206. člena ZP-1 ja tako določeno, da podatke iz evidenc (določenih vpisnikov in pomožnih knjig) lahko obdelujejo v času pet let po pravnomočnosti odločbe prekrškovni organi, sodišča, državna tožilstva, policija, drugi državni organi v okviru svojih pooblastil, stranke oziroma drugi udeleženci, ki so na podlagi procesnih zakonov upravičeni pregledovati in prepisovati spis v posamezni zadevi, ostali uporabniki pa le, če so za uporabo podatkov pooblaščeni z zakonom. Iz citirane določbe ZP-1 ob upoštevanju določb 6. člena Splošne uredbe po mnenju IP izhaja, da prijavitelji oz. pobudniki inšpekcijskih postopkov, ki niso stranke, oškodovanci ali kakšni drugi udeleženci prekrškovnih postopkov, zgolj na podlagi 24. člena ZIN niso upravičeni do pridobitve podatka o tem, da je bil zoper določeno ali določljivo osebo uveden prekrškovni postopek in da se njihovi osebni podatki vodijo v prekrškovnih evidencah. Kot je pojasnjeno že zgoraj, je prijavitelj oz. pobudnik inšpekcijskega postopka do podatka o tem, da je bil zoper določeno ali določljivo fizično osebo uveden postopek o prekršku oziroma da se njegovi osebni podatki vodijo v prekrškovnih evidencah, upravičen le v primeru, ko verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist, saj se po določbah 58. člena ZP-1 tudi glede pregledovanje spisov v hitrem prekrškovnem postopku uporabljajo določbe 82. člena ZUP. IP sicer ni pristojen tolmačiti določb ZIN, vendar pa iz zgoraj navedenih določb Splošne uredbe, ZIN, ZP-1 in ZUP po mnenju IP dovolj jasno izhaja, da 24. člen ZIN inšpektorju ne daje pravne podlage za razkrivanje osebnih podatkov prijavitelju, kamor med drugim sodijo tudi podatki o tem, da so bile v inšpekcijskem postopku, ki se vodi zoper določenega ali določljivega posameznika, ugotovljene določene kršitve ali da bo oziroma je zoper takšnega posameznika voden prekrškovni postopek. Prijavitelju, kateremu v inšpekcijskem postopku ni priznan položaj stranskega udeleženca ter ki ni udeleženec prekrškovnega postopka, kateri bi bil na podlagi procesnih zakonov upravičeni pregledovati in prepisovati spis v posamezni zadevi, inšpekcijski organ zato po mnenju IP ne sme posredovati podatkov o uvedbi oziroma vodenju prekrškovnega postopka zoper določeno oziroma določljivo fizično osebo. Takšnemu prijavitelju se po mnenju IP v zvezi z inšpekcijskimi in prekrškovnimi postopki, ki se vodijo zoper fizične osebe, v obvestilu ne posreduje nobenih konkretnih podatkov o zadevi in zavezancu ter o konkretnih ugotovitvah in ukrepih, pač pa se ga lahko v obvestilu iz 24. člena ZIN obvesti zgolj o tem, da je bila njegova prijava obravnavana v skladu s pristojnostmi in pooblastili inšpekcijskega organa. Z vidika predpisov s področja varstva osebnih podatkov bi bilo prijavitelju, ki ni stranski udeleženec ali ne izkaže pravne koristi, dopustno posredovati več podatkov v primeru, ko gre za zavezanca, ki opravlja poslovno dejavnost kot fizična oseba in bi bili podatki, ki bi se posredovali prijavitelju, neposredno povezani z opravljanjem takšne dejavnosti. Podatkov, ki so povezani z opravljanjem poslovne dejavnosti, namreč na splošno ni mogoče obravnavati kot osebne podatke, saj se ne nanašajo na fizično osebo kot posameznika, temveč na fizično osebo kot podjetnika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Lep pozdrav. Pripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026