← Slovenija

Posredovanje podatkov o rojstvih patronažni službi - IPRS

Posredovanje podatkov o rojstvih patronažni službi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.02.2010 Številka: 0712-71/2010/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) je prejel vaše zgoraj navedeno zaprosilo, h kateremu ste priložili prvo stran predpisanega obrazca za obveščanje o porodih, iz katerega je razvidno, katere podatke porodnišnice praviloma posredujejo pristojnim patronažnim službam. Obrazci se pošiljajo v zapečatenih kuvertah in so naslovljeni na patronažno službo. Kot navajate, vas nekatere porodnišnice pod pretvezo, da varujejo osebne podatke, ne obveščajo več o porodih, patronažna služba pa tako ni obveščena o tem, kdaj porodnice zapustijo porodnišnico, čeprav Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni pa tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja in Zakon o zdravstveni dejavnosti izvajalcem patronažne dejavnosti nalagajo, da zagotovijo patronažni obisk novorojenčka in porodnice v 24 urah po odpustu iz porodnišnice. Pooblaščenca prosite za mnenje o tem, ali gre v primeru obveščanja patronažne službe o porodih dejansko za kršenje varstva osebnih podatkov oziroma za karkoli spornega ter če je pristanek porodnice za obvestilo patronažni službi res obvezen, saj v tem primeru ne gre zgolj za matere, ki v posameznih primerih zavračajo obisk patronažne službe, pač pa tudi za nemočne novorojenčke, ki nimajo možnosti vplivati na način poporodnega varstva. Ker avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) in
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje glede posredovanja podatkov o porodih patronažnim službam. Pooblaščenec meni, da v primeru, ko porodnišnice v o porodih obveščajo pristojne patronažne službe, ne gre za kršenje varstva osebnih podatkov ter da porodnišnice za takšno obveščanje oziroma za pošiljanje obvestil o porodu pristojnim patronažnim službam ne potrebujejo privolitve matere. Obveščanje namreč temelji na predpisih in je namenjeno preventivnemu aktivnemu zdravstvenemu in socialnemu varstvu na varovancih v družini in skupnosti. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 v prvem odstavku
  6. člena določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Drugi odstavek omenjenega člena še določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spadajo tudi izvajalci preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, so podrobneje določene v
  7. členu ZVOP-1, pravne podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov pa so določene v
  8. členu ZVOP-
  9. Kot izhaja iz določb
  10. in
  11. člena ZVOP-1, mora biti osebna privolitev posameznika v primeru, ko gre za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, izrecno predvidena z zakonom. ZVOP-1 kot sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov v svojem 8., 9.,
  12. in
  13. členu na splošno določa pravne podlage, ki dopuščajo obdelavo osebnih podatkov, specialne določbe glede obdelave osebnih podatkov na področju zdravstvenega varstva, pa so vsebovane v Zakonu o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, v nadaljevanju ZPacP), Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; v nadaljevanju: ZZPPZ) ter Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZDej). Po določbah prvega odstavka
  14. člena ZZDej se med osnovno zdravstveno dejavnost na primarni ravni med drugim uvrščajo tudi patronažni obiski, zdravstvena nega, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugih zavodih. Osnovno zdravstveno dejavnost na primarni ravni opravljajo zdravstveni domovi, zdravstvene postaje in zasebni zdravstveni delavci. Med naloge zdravstvenih delavcev v osnovni zdravstveni dejavnosti na posameznem območju se po določbah drugega odstavka
  15. člena ZZDej štejeta tudi povezovanje in sodelovanje z drugimi zdravstvenimi ter s socialnovarstvenimi, vzgojnoizobraževalnimi in drugimi zavodi, podjetji, organizacijami ter posamezniki za oblikovanje in izvajanje programov za krepitev, ohranitev in povrnitev zdravja. Zdravstveno varstvo za varovance obravnavane v patronažnem varstvu je urejeno v
  16. točki Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Pravilnik), kjer je določeno, da se izvajanje obveznega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje, ki ga opravlja patronažna služba, zaradi posebnosti dela opravlja v zdravstvenih zavodih in pri zasebnikih, ki so pridobili pooblastilo ministra za zdravstvo. Patronažne obiske pri novorojenčku in dojenčku ureja 7.1.
  17. točka Pravilnika, ki določa, da je novorojenček obravnavan takoj po odpustu iz porodnišnice do
  18. dneva starosti. Patronažna medicinska sestra sistematično obravnava varovanca po principu načrtovanega dela na svojem določenem terenu. Standard dela zahteva zajem novorojenca v 24 urah po odpustu iz porodnišnice (odstopanja so možna v primeru objektivnih ovir) in kasnejše obravnavanje glede na strokovno odločitev patronažne medicinske sestre (v obdobju novorojenca do vzpostavljenega dobrega odnosa s starši, vzpostavljanja dojenja, zagotavljanja primerne teže in sposobnosti za samostojno nego). Obravnavanje dojenčka zahteva obiske na domu glede na negovalno anamnezo, najmanj pa ob vsaki bistveni spremembi, ki se dogaja ob otrokovem razvoju (način prehrane, mejniki psihičnega oziroma fizičnega razvoja otroka). Cilj obravnave je zdrav psihofizičen razvoj novorojenčka in dojenčka. Še natančneje obiske patronažne službe pri novorojenčku in otročnici določa Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07 in 22/09; Navodilo). Sistematični pregled novorojenčka pred odpustom po Navodilu vključuje tudi navezovanje stika s patronažno službo. Kot je razvidno iz zgoraj citiranih določb Pravilnika in Navodila, je novorojenček s strani patronažne službe obravnavan takoj po odpustu iz porodnišnice, standard dela pa zahteva zajem novorojenca v 24 urah po odpustu iz porodnišnice. Da bi patronažna služba po odpustu iz porodnišnice lahko izvedla zahtevane patronažne obiske pri novorojenčku na domu in se v skladu s svojimi nalogami strokovno pripravila na terensko delo (priprava družinskega omota z dokumentacijskimi obrazci, pripomočki za nego novorojenčka, zdravstvenovzgojnimi navodili), mora za opravljanje takšnih nalog pridobiti ustrezne osebne podatke. Po Navodilu je stik s patronažno službo pred odpustom novorojenčka dolžna vzpostaviti porodnišnica, predpisi pa ne določajo, kako (s katerimi dokumenti in podatki) naj to stori, zato Pooblaščenec meni, da morajo biti patronažni službi posredovani podatki, ki so potrebni za opravljanje njenega dela (na primer odpustno pismo). Pooblaščenec meni, da posredovanje podatkov o porodih, ki so patronažnim službam potrebni za opravljanje njihovih nalog, med katere sodi tudi patronažni obisk pri novorojenčku na domu, ni v nasprotju z določbami ZVOP-1 ter da porodnišnice in patronažna služba za pošiljanje podatkov oziroma obvestil o porodu pristojnim patronažnim službam ne potrebujejo privolitve matere. Kot pravna podlaga za takšno posredovanje osebnih podatkov se namreč štejejo določbe šestega odstavka
  19. člena ZPacP. Navedeni zakon, ki med drugim ureja tudi varstvo zasebnosti in osebnih podatkov pacientov, v
  20. alineji šestega odstavka
  21. člena določa, da privolitev za uporabo in drugo obdelavo osebnih podatkov po tretjem in četrtem odstavku tega člena (pacientova privolitev ali privolitev oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo) ni potrebna, kadar se zaradi potreb zdravljenja podatki posredujejo drugemu izvajalcu zdravstvenih storitev. Kot pacient se po določbah
  22. člena ZPacP šteje bolnik ali drug uporabnik zdravstvenih storitev v odnosu do zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev oziroma izvajalcev zdravstvenih storitev ne glede na svoje zdravstveno stanje. Po citirani določbi se med paciente štejeta tudi novorojenček in otročnica. Pooblaščenec zaključuje, da gre v primeru posredovanja podatkov o porodih patronažni službi dejansko za posredovanje osebnih podatkov drugemu izvajalcu zdravstvenih storitev, to je patronažni službi, ki po odpustu iz porodnišnice nadaljuje z zdravstveno oskrbo novorojenčka in otročnice. Privolitev matere za takšno posredovanje osebnih podatkov zato glede na določbe šestega odstavka
  23. člena ZPacP ni potrebna. Porodnišnica mora tako v primeru posredovanja osebnih podatkov o rojstvih pristojnim patronažnim službam, poleg zavarovanja osebnih podatkov v času prenosa, z vidika določb ZVOP-1 zagotoviti predvsem to, da bo možno z vsako takšno posredovanje pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, kot to od njih zahteva tretji odstavek
  24. člena ZVOP-
  25. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.