← Slovenija

Posredovanje podatkov o stalnem prebivališču zavarovalnici - IPRS

Posredovanje podatkov o stalnem prebivališču zavarovalnici + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.11.2008 Številka: 0712-750/2008/2 Kategorije:Upravne enote, Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo, Upravne enote Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  2. 2008 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste na Upravni enoti ... dobili od ... poizvedbo o stalnem prebivališču neke osebe. Navedli so pravno podlago -
  3. člen Zakona o Zavarovalništvu in
  4. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju. Za namen so navedli nadaljnje reševanje regresnega zahtevka. Po vašem mnenju bi morali priložiti še sklep o izvršbi oz. vsaj predlog za izvršbo, s katerim bi podprli pravno podlago, ki so jo navedli. Ko ste jih poklicali, so vam zatrdili, da sklep oz. predlog za izvršbo ni potreben, da niti še niso dali na sodišče zadeve ter da zadošča že navedena pravna podlaga. Prosite nas za mnenje, ali smete dati podatke o stalnem prebivališču za osebo za katero sploh ne veste, ali jo zavarovalnica res obravnava ali ne, že samo ob njihovi navedbi pravne podlage, ki pa ni utemeljena s sklepom oz. s predlogom o izvršbi. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZavar) v konkretnem primeru predstavlja tisti predpis, ki daje zavarovalnici pooblastila, da lahko iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, zbira in obdeluje podatek o stalnem prebivališču oseb, udeleženih v škodnem dogodku (
  8. točka četrtega odstavka
  9. člena ZZavar v povezavi s
  10. točko šestega odstavka
  11. člena ZZavar). Pri tem Pooblaščenec pojasnjuje, da ZZavar izrecno ne določa, katere dokumente oz. dokazila mora zavarovalnica predložiti organu, od katerega zahteva podatke, in s katerimi dokumenti bi zavarovalnica izkazala upravičenost do navedenih podatkov. Zato je pri tem potrebno izhajati iz prvega odstavka
  12. člena ZZavar, v katerem je določen namen zbiranja teh podatkov. In, če so podatki potrebni za sklepanje zavarovanj ali za likvidacijo škod (npr. reševanje regresnega zahtevka), to pomeni, da mora zavarovalnica v svoji zahtevi nedvoumno izkazati, da je oseba, katere osebni podatek je predmet zahteve zavarovalnice, udeležena v škodnem dogodku. Po mnenju Pooblaščenca bi zavarovalnica morala navesti številko škodnega spisa, zavarovalno polico, datum škodnega dogodka oz. druge podatke, da se zagotovi načelu sledljivosti posredovanja osebnih podatkov. Upoštevaje vaše navedbe, da zavarovalnica še ni podala predloga za izvršbo, Pooblaščenec v konkretnem primeru ugotavlja, da je relevantna pravna podlaga
  13. člen ZZavar in ne
  14. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami; ZIZ), iz česar sledi, da zavarovalnici ni treba utemeljiti navedb s sklepom oziroma predlogom o izvršbi, kar pa ne pomeni, da zavarovalnica upravni enoti ni dolžna posredovati drugih ustreznih dokumentov. O b r a z l o ž i t e v: 1.
  15. Splošna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v ZVOP-1 ZVOP-1 v prvem odstavku
  16. člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor spadajo, na podlagi
  17. točke
  18. člena ZVOP-1, tudi zavarovalnice) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. 1.
  19. Podlaga za obdelavo osebnih podatkov v specialnem zakonu
  20. člen ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru je Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZavar) tisti predpis, na katerega napotuje ZVOP-
  21. ZZavar je tako v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja upravičenosti zbiranja osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki jih lahko zbirajo zavarovalnice, uporabljajo določbe ZZavar. Prvi odstavek
  22. člena ZZavar določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po ZZavar, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja. Na podlagi drugega odstavka
  23. člena ZZavar zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo, med drugim, tudi zbirko podatkov o škodnih dogodkih. V omenjeni zbirki podatkov se, na podlagi četrtega odstavka
  24. člena ZZavar, med drugim zbirajo tudi podatki o stalnem in začasnem prebivališču v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič. Potrebno je pojasniti še, da se na podlagi
  25. točke šestega odstavka
  26. člena ZZavar podatki iz obravnavane zbirke lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Takšni zbirki sta na primer matični register (
  27. člen Zakona o matičnem registru (Uradni list št. 59/2006; ZMatR)) in centralni register prebivalstva (
  28. člen Zakona o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/2006; v nadaljevanju ZCRP)), do katerih imajo pod določenimi pogoji dostop upravne enote. Sedmi odstavek
  29. člena ZZavar nadalje določa, da morajo organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov ZZavar, te podatke na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju. Pri tem pa Pooblaščenec pojasnjuje, da ZZavar izrecno ne določa, katere dokumente oz. dokazila mora zavarovalnica predložiti organu, od katerega zahteva podatke, in s katerimi bi zavarovalnica izkazala upravičenost do navedenih podatkov. Zato je pri tem potrebno izhajati iz prvega odstavka
  30. člena ZZavar, v katerem je določen namen zbiranja teh podatkov. In, če so podatki potrebni za sklepanje zavarovanj ali za likvidacijo škod (npr. reševanje regresnega zahtevka), to pomeni, da mora zavarovalnica v svoji zahtevi nedvoumno izkazati, da je oseba, katere osebni podatek je predmet zahteve zavarovalnice, udeležena v škodnem dogodku. Zavarovalnica mora torej izkazati, da vodi postopek, v okviru katerega je v skladu z ZZavar upravičena do določenih osebnih podatkov. Odgovor na vprašanje, na kakšen način to stori, je odvisen od vsakega posameznega primera. Po mnenju Pooblaščenca pa je vsekakor potrebno navesti številko škodnega spisa, zavarovalno polico, datum škodnega dogodka oz. druge podatke, da se zagotovi načelu sledljivosti posredovanja osebnih podatkov. Tisti, ki podatke potrebuje, mora namreč povedati, za kakšen namen jih potrebuje. Na strani upravne enote, ki tak zahtevek prejme, pa je, da v primeru, če dvomi, da se tak postopek vodi oz. za kakšen namen se vodi, da od zavarovalnice zahteva, da le ta zahtevo dopolni na način, da bo iz nje razviden namen, na podlagi katerega je zavarovalnica upravičena do teh podatkov. Pri tem pa mora upravna enota v skladu z ZVOP-1, zlasti z načelom sorazmernosti, posredovati le tiste podatke, ki ustrezajo namenu, ki ga je izkazala zavarovalnica.
  31. Sklepno Glede na to, da zavarovalnica v konkretnem primeru, kot navajate v dopisu, še ni vložila predloga za izvršbo, Pooblaščenec ugotavlja, da
  32. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami; ZIZ) v konkretnem primeru ni relevantna pravna podlaga, zato se Pooblaščenec v tem mnenju ni posebej opredeljeval do tega dela vašega dopisa. V konkretnem primeru je namreč relevantna pravna podlaga
  33. člen ZZavar, iz česar sledi, da zavarovalnici ni treba utemeljiti navedb s sklepom oziroma predlogom o izvršbi, kar pa ne pomeni, da zavarovalnica ni dolžna posredovati drugih, v konkretnem primeru ustreznih, dokumentov. Na tem mestu Pooblaščenec ponovno poudarja, kar je podrobneje navedeno že v 1.
  34. točki tega mnenja, da je zavarovalnica v konkretnem primeru dolžna povedati, za kakšen namen zahtevane podatke potrebuje in za to predložiti tudi dokumente, katerih ustreznost pa presoja uslužbenec upravne enote, ki konkretno zahtevo obravnava. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.