Posredovanje podatkov o uživalcih dodatka za pomoč in postrežbo ZZZS s strani ZPIZ po Zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk) + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.11.2022 Številka: 07120-1/2022/399 Kategorije: --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci, Upravni postopki Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 19. 10. 2022 prejeli vaše vprašanje, ali je prav, da po 133. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) posreduje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podatke o vseh uživalcih dodatka za pomoč in postrežbo in ne le za tiste uživalce, za katere bo ZZZS, po prejemu podatkov in v roku iz ZDOsk, po uradni dolžnosti izdal odločbo o pravicah po ZDOsk. Po prvem odstavku 139. člena ZDOsk se osebam, ki so na dan uveljavitve tega zakona upravičene do dodatka za pomoč in postrežbo, ta pravica izplačuje do izdaje nove odločbe ZZZS o pravicah iz tega zakona. Menite, da je v 133. členu ZDOsk opredeljen dostop do osebnih podatkov, v prvem odstavku 139. člena ZDOsk pa je opredeljen namen, za katerega bodo podatki uporabljeni, to je dolžnost izdaje novih odločb ZZZS, ki jih bo ZZZS izdal osebam, ki so na dan uveljavitve ZDOsk (18. 12. 2021) upravičene do dodatka za pomoč in postrežbo. Iz tega izhaja, da se po prvi točki 133. člena ZDOsk lahko posredujejo podatki o tistih uživalcih dodatka za pomoč in postrežbo, ki jim bo ZZZS izdal odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe po uradni dolžnosti, to pa so uživalci dodatka za pomoč in postrežbo, ki so bili do njega upravičeni na dan uveljavitve ZDOsk, to je na dan 18. 12. 2021. Za tiste uživalce dodatka za pomoč in postrežbo, ki so pravico pridobili od vključno 19.12.2021 dalje, o pravicah do dolgotrajne oskrbe po določbah ZDOsk naj ne bi bilo odločeno po uradni dolžnosti, temveč le, če bodo vložili zahtevo in bo izveden postopek odločanja po 39. členu ZDOsk. Za te osebe naj bi bilo treba ugotoviti, ali že prejemajo primerljivo pravico po drugih zakonih (na primer pravica do dodatka za pomoč in postrežbo po ZPIZ-2 je taka primerljiva pravica). Za te primere je ZZZS-ju zagotovljen neposredni elektronski dostop do osebnih podatkov o uživalcih pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. ZZZS meni, da bi tudi za te osebe, zaradi optimizacije odločanja in pričakovanega velikega števila zahtev, potreboval vse podatke kot to določa 133. člen ZDOsk. Tako izhaja iz dopisa ZZZS št. 007-5/2022-DI/10 z dne 30. 9. 2022 in iz dopisa Ministrstva za zdravje št. 0700-329/2021/43 z dne 9. 2. 2022 v prilogi. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se lahko IP do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov dokončno opredeli le v morebitnem inšpekcijskem postopku. Po mnenju IP je z vidika pravil varstva osebnih podatkov prav, da ZPIZ posreduje ZZZS le podatke o uživalcih pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na dan 18. 12. 2021, če so zgolj ti podatki potrebni za izdajo odločb o pravici iz ZDOsk po uradni dolžnosti. O b r a z l o ž i t e v: V prvi točki 133. člena ZDOsk je določeno, da ZPIZ, po stanju na dan 30. oktobra 2022 in 30. aprila 2024, ZZZS najpozneje v 15 dneh posreduje podatke o prejemnikih, višini ter razlogih za dodelitev dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in na podlagi predpisov, ki urejajo socialno vključevanje invalidov. Omenjena določba ima tri pomembne lastnosti: - ne določa konkretnega namena posredovanja podatkov in se pri določanju namena tudi ne sklicuje na ustrezno določbo ZDOsk; - ne omejuje kategorije upravičencev po časovnem kriteriju obstoja pravice do dodatka in - nima vgrajenega načela sorazmernosti. Po mnenju IP bi bilo treba pri uporabi določbe prve točke 133. člena ZDOsk upoštevati: 1. Načelo omejitve namena iz (
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.