Posredovanje podatkov o zaporniku državnemu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.01.2009 Številka: 0712–7/2009/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali so kakšni zadržki v zvezi z varovanjem osebnih podatkov glede pošiljanja originala osebnega spisa pripornika (posameznika) na vpogled Državnemu pravobranilstvu, ki rešuje posameznikov odškodninski zahtevek zaradi neutemeljenega odvzema prostosti. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec ugotavlja, da ima Državno pravobranilstvo v
- členu Zakona o državnem pravobranilstvu (Ur.l. RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ZDPra-UPB2), drugem odstavku
- člena Zakona o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 63/1994 s spremembami in dopolnitvami; ZKP) ter v četrtem odstavku
- člena ZVOP-1 pravno podlago za zahtevo po vpogledu v osebno mapo posameznika, kadar gre za reševanje odškodninskega zahtevka zaradi neutemeljenega odvzema prostosti. O b r a z l o ž i t e v: Iz vašega vprašanja izhaja, da ste dobili zahtevo za vpogled v osebno mapo posameznika, ki jo zahteva Državno pravobranilstvo zaradi reševanja odškodninskega zahtevka istega posameznika zaradi neutemeljenega odvzema prostosti. Zakon o državnem pravobranilstvu ZDPra-UPB2 v
- členu določa, da morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil državnemu pravobranilstvu (ki sodi v javni sektor v smislu
- točke
- člena ZVOP-1) na njegovo zahtevo dajati uradne podatke in obvestila, potrebna za zastopanje v posamezni zadevi. V ta namen lahko Državno pravobranilstvo zahteva od pristojnega organa na vpogled spis o posamezni zadevi. Hkrati ZVOP-1 v četrtem odstavku
- člena določa, da se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Glede upravičenosti obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju je torej potrebno preveriti:
- ali gre za podatke, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja ter
- ali se s tem ne posega v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Obdelava osebnih podatkov je torej izjemoma zakonita tudi, če zakon ne določa obdelave osebnih podatkov, ki se obdelujejo, pa so v zakonu določene takšne obveznosti za predstavnike javnega sektorja, ki jih ne bi bilo mogoče izpolniti brez obdelave osebnih podatkov. Pri tem je treba v vsakem primeru posebej z vso skrbnostjo pretehtati, ali obdelava ne posega v upravičen interes posameznika (glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k
- členu). Državno pravobranilstvo v konkretnem primeru rešuje odškodninski zahtevek posameznika, ki se nanaša na neutemeljen odvzem prostosti, ki ga je izvršila država. V skladu s prvim odstavkom
- člena Zakona o državnem pravobranilstvu ZDPra-UPB2 je Državno pravobranilstvo zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih s tem zakonom, pred sodišči in upravnimi organi. Drugi odstavek
- člena ZDPra-UPB2 določa tudi, da Državno pravobranilstvo opravlja tudi druge naloge, določene z zakonom. Zakon o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 63/1994 s spremembami in dopolnitvami; ZKP) v drugem odstavku
- člena določa, da se mora oškodovanec preden vloži pri sodišču tožbo za povrnitev škode, s svojo zahtevo obrniti na državno pravobranilstvo, da se z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine. V skladu z navedenim je torej nedvomno, da Državno pravobranilstvo v konkretnem primeru izvršuje zakonite pristojnosti ter opravlja naloge, ki mu jih nalaga ZKP. Glede posegov v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo ter hkrati v konkretnem primeru tudi neločljivo od tega vprašanja povezani nujnosti obdelave podatkov za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, Pooblaščenec meni, da ne gre za poseg v upravičen interes posameznika. V konkretnem primeru je pravzaprav interes posameznika ravno v tem, da se preverijo in dokažejo vse okoliščine, ki so odločilnega pomena za to, da se upravičenčev zahtevek glede odškodnine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti, čim prej in učinkovito reši. Obdelava osebnih podatkov, ki so v osebni mapi pripornika, je po mnenju Pooblaščenca nujna zato, da se opravi presoja utemeljenosti odškodninskega zahtevka pripornika (če ne tudi po temelju pa prav gotovo vsaj po višini), saj se v osebni mapi pripornika nedvomno nahajajo podatki, ki bodo pripomogli k dokazovanju dejanskega stanja (temelja) odškodninskega zahtevka ter tudi višine morebitno priznane odškodnine. Glede vaših dvomov v zvezi z obdelavo občutljivih osebnih podatkov, Pooblaščenec pojasnjuje, da
- člen ZVOP-1, določa primere, v katerih se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo. Med temi primeri je v
- točki določeno, da se lahko obdelujejo, če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku. Hkrati ZVOP-1 v
- členu določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. V zvezi s tem je potrebno tudi povedati, da mora, v skladu s
- členom ZVOP-1, ukrepe in postopke za zavarovanje osebnih podatkov v svojih internih aktih, predpisati upravljavec zbirke osebnih podatkov. Povedano poenostavljeno to pomeni, da je v zvezi z zavarovanjem občutljivih osebnih podatkov, ki se lahko nahajajo v osebnih mapah pripornikov, Državno pravobranilstvo tisto, ki je dolžno sprejeti ukrepe glede zavarovanja teh občutljivih osebnih podatkov, ko so mu, z vaše strani, spisi enkrat odstopljeni na vpogled. V obravnavanem primeru gre torej po mnenju Pooblaščenca za podatke, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja ter se s tem ne posega v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Zato je dovoljeno posredovanje osebne mape posameznika Državnemu pravobranilstvu na vpogled. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026