Posredovanje podatkov o zavarovancu zavarovalnice odvetniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.08.2007 Številka: 0712-774/2007/2 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Spoštovani, prejeli smo vaše vprašanje z dne
- avgusta 2007, v katerem nas prosite: za mnenje ali ima odvetnik upnika pravico, da od zavarovalnice zahteva posredovanje podatkov o vseh zavarovanjih, ki jih ima dolžnik sklenjena pri zavarovalnici oz. pri povezanih družbah, in sicer št. police, datum sklenitve, datum poteka, vrsta zavarovanja, predmet zavarovanja, zavarovalna vsota, ali je oseba po polici zavarovanec ali zavarovalec, pri tem pa se sklicuje na
- člen Zakona o odvetništvu in
- člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, pravni interes pa izkazuje s pravnomočnim sklepom o izvršbi (npr. na TRR dolžnika), ali je to na podlagi Zakona o zavarovalništvu mogoče zahtevati le preko pisne zahteve sodišča (
- člen)? V primeru, da ima odvetnik pravico zahtevati podatke o dolžniku, sprašujete še, katere podatke mu lahko posreduje, le o morebitnih dolžnikovih terjatvah do zavarovalnice ali vse tiste, ki jih odvetnik zahteva? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS-A in 67/07, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Iz vašega vprašanja ne izhaja točno, za kakšen konkreten primer zahteva odvetnik od zavarovalnice navedene osebne podatke o dolžniku upnika, ki ga odvetnik zastopa. Zato vam odgovarjamo na splošno in pri tem navajamo morebitne primere in pravno podlago, ki obstaja za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov. Splošno zakonsko podlago za posredovanje osebnih podatkov ureja
- člen ZVOP-1, ki določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. To določbo je potrebno razlagati v povezavi z
- členom ZVOP-1, ki v I. odstavku določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor sodi zavarovalnica) obdelujejo (posredovanje je eden izmed načinov obdelave) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Prav tako se lahko v zasebnem sektorju v skladu z II. odstavkom
- člena ZVOP-1 obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe ter v skladu s III. odstavkom
- člena ZVOP-1, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. V skladu z
- členom ZVOP-1 mora upravljavec osebnih podatkov za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov. V konkretni zadevi gre, kot navajate, za izvršilni postopek, ki ga ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIZ). Ta določa pravno procesne institute, ki jih ima upnik na voljo za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov, v zvezi s postopki za prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin ali v zvezi z zavarovanji svojih terjatev. ZIZ v IX. odstavku
- člena določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika, in sicer med drugim rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitev, podatke o terjatvah, premičnem in nepremičnem premoženju ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče predlagati izvršbo. ZIZ v II. odstavku
- člena določa, da predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo:
- izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;
- izvršljiv notarski zapis;
- druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) poudarja, da je potrebno razlikovati med predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi izvršilnega naslova in predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi verodostojne listine. V primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, upnik že pred vložitvijo predloga za izvršbo razpolaga z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega so mu upravljavci osebnih podatkov, v skladu z IX. odstavkom
- člena ZIZ, dolžni posredovati podatke. V primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi verodostojne listine, pa upnik pridobi veljaven izvršilni naslov in s tem pravni interes v smislu X. odstavka
- člena ZIZ, šele, ko je izdan sklep o izvršbi in le-ta postane izvršljiv. IX. odstavek
- člena ZIZ tako ne predstavlja podlage, na podlagi katere bi upravljavci osebnih podatkov lahko upniku (oziroma njegovemu pooblaščencu, odvetniku), ki namerava vložiti predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, posredovali osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika. Upravljavci osebnih podatkov pa so upniku dolžni posredovati osebne podatke potem, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, postane izvršljiv, saj kot tak predstavlja izvršilni naslov v smislu X. odstavka
- člena ZIZ. Ta sklep namreč postane izvršilni naslov, ki je nato podlaga za pridobivanje osebnih podatkov dolžnika (če ta v roku, ki ga je določilo sodišče, ni sam že plačal sodno ugotovljene terjatve). Pooblaščenec v zvezi s tem pojasnjuje, da je zavarovalnica v tem primeru upravljavec osebnih podatkov. Glede na navedeno lahko zavarovalnica navedene osebne podatke (med drugim rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitev, številke računov), če jih ima v svojih zbirkah, posreduje vsem, ki so do tega upravičeni na podlagi zakonov, in vsem, ki bi za to pridobili pisno privolitev posameznika, na katerega se nanašajo. Pooblaščenec v zvezi s tem še opozarja, da je nabor podatkov, ki jih lahko upravljavec zbirke osebnih podatkov posreduje upniku na podlagi IX. odstavka
- člena ZIZ, omejen na zgoraj navedene podatke ter podatke, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe in torej odvisen od konkretnega primera. V vašem primeru bi lahko bil pomemben tudi Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 19/93 s spremembami, v nadaljevanju ZOdv), ki v II. odstavku
- člena določa, da je odvetnik upravičen od upravljavcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke.
- člen ZOdv torej opredeljuje, kdaj je odvetnik upravičen zahtevati osebne podatke. Tako lahko odvetnik od upravljavcev zbirk podatkov po ZOdv zahteva te podatke le, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja strank. V vseh ostalih primerih za takšno ali podobno obdelavo osebnih podatkov velja področni zakon s področja varstva osebnih podatkov, v tem primeru ZVOP-
- Ta pa, v skladu z navedenim
- členom, določa, da je pravna podlaga v zasebnem sektorju lahko zakon ali osebna privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Če bi torej odvetnik pridobil osebne podatke posameznika brez pravne podlage – kar bi pomenilo, da jih ne potrebuje za opravljanje konkretnih procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke – bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z
- členom ZVOP-
- Pri tem Pooblaščenec posebej opozarja na načelo sorazmernosti, ki med drugim določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se obdelujejo. V primeru, ko bi odvetnik pridobil osebne podatke izven namena, določenega v zakonu (torej izven potreb procesnih dejanj) in če bi pridobil več podatkov, kot le tiste, ki jih dejansko potrebuje, bi grobo kršil tudi načelo sorazmernosti. Kot ugotavljate že sami, Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZav) v
- členu določa dolžnost varovanja zaupnih podatkov ter izjeme, ko dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja in je zato posredovanje določenih podatkov lahko dopustno. Za primer, ki ga opisujete pa je bistven ZOdv (v povezavi z ZIZ), ki je v tem primeru specialni zakon za pridobivanje osebnih podatkov s strani odvetnikov. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da imate kot upravljavec zbirke osebnih podatkov o zavarovalcih in zavarovancih zakonsko dolžnost, da ustrezno varujete te podatke in jih ne posredujete naprej brez ustrezne pravne podlage (zakon ali osebna privolitev) ter samo v obsegu, ki je v konkretnem primeru potreben glede na namen opredeljen v pravni podlagi. Konkretno to z vidika ZIZ in ZOdv v primeru, da ni osebne privolitve konkretne osebe, katere osebne podatke želite posredovati, pomeni, da mora odvetnik bodisi z vidika ZIZ izkazati pravni interes in utemeljiti, za kakšen namen in katere podatke izmed zakonsko dopustnih osebnih podatkov (rojstni podatki, matična in davčna številka, naslov prebivališča, zaposlitev, podatki o terjatvah, premičnem in nepremičnem premoženju ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe) potrebuje v konkretnem primeru v zvezi s postopkom izvršbe, ki jo opravlja za svojo stranko, bodisi z vidika ZOdv utemeljiti za opravljanje katerih konkretnih procesnih dejanj, ko ne gre za izvršilni postopek (v tem delu namreč ZIZ velja kot lex specialis za pridobivanje podatkov), v okviru zastopanja stranke potrebuje konkretne osebne podatke o dolžniku. Pooblaščenec še poudarja, da je v primeru, ki ga opisujete (torej zahteve za posredovanje osebnih podatkov na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi po ZIZ), upnik oziroma njegov odvetnik omejen, da lahko od zavarovalnice zahteva poleg identifikacijskih samo osebne podatke o tistem premoženju (v vašem primeru npr. prejete zavarovalnine), ki so navedeni v pravnomočnem sklepu o izvršbi. Vi pa morate, ob upoštevanju siceršnjih določil ZVOP-1, kot upravljavec presoditi, ali je zahteva glede na zgoraj navedene zakonsko dopustne možnosti upravičena, pri čemer lahko posredujete tiste osebne podatke, ki so glede na takšno upravičeno zahtevo potrebni. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026