Posredovanje podatkov o zdravstvenem stanju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.03.2009 Številka: 0712-83/2009/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 05.03.2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da so po vaših podatkih delavci podjetja ... izpostavljeni nesprejemljivemu ravnanju direktorja podjetja, saj so mu v skladu s sprejetim bolniškim redom podjetja (v prilogi vašega elektronskega sporočila) dolžni razkrivati podatke o svojem zdravstvenem stanju. Elektronskemu sporočilu ste priložili tudi prijavo izvajanja mobinga na delovnem mestu, ki jo je v zvezi z izvajanjem bolniškega reda v podjetju ... sindikalna podružnica ... naslovila na Inšpektorat RS za delo. V zvezi s tem nas sprašujete, ali gre v opisanem primeru za kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov in ali je takšno ravnanje delodajalca dopustno? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec meni, da iz besedila Bolniškega reda podjetja ... ni razvidno, kako podrobno morajo zaposleni razkrivati podatke o svojem zdravstvenem stanju (ali pa morajo delodajalcu zgolj sporočiti podatke, potrebne za uresničevanje pravic in obveznosti iz Zakona o delovnih razmerjih). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec težko presodi, ali gre v opisanem primeru za kršitve ZVOP-1, saj so navedbe v Bolniškem redu podjetja ... zapisane premalo določeno, da bi se dalo iz njih ugotoviti, ali prihaja do prekomerne in s tem nezakonite obdelave osebnih podatkov. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Ob tem pa je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. ZVOP-1-UPB1 v
- členu, ki je splošne narave, določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Glede obdelave občutljivih osebnih podatkov ZVOP-1 v
- členu določa, da se lahko občutljivi osebni podatki obdelujejo le v naslednjih primerih:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.
- člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42/2002; v nadaljevanju: ZDR) določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov.
- člen ZDR pa v šesti alineji
- odstavka določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Upoštevaje načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, je obdelava (pridobivanje) osebnih podatkov glede bolniškega staleža zaposlenih dopustna le v obsegu, potrebnem za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, torej zaradi obračuna nadomestila plače in sprememb pri povračilu stroškov, ki so posledica delavčevega bolniškega staleža, ter zaradi kontrole uresničevanja pravic in obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Navedeno pomeni, da ima delodajalec pravico pridobiti podatke o tem, ali je razlog zadržanosti poškodba, bolezen, invalidnost ali nega družinskega člana, ne pa tudi same diagnoze bolezni oz. poškodbe. Prav tako lahko delodajalec pridobi podatek o režimu gibanja delavca med bolniško odsotnostjo in podatek o predvidenem času odsotnosti. ZDR pa natančno ne določa, kdaj je delodajalec upravičen pridobiti ta podatek (ob nastopu, ob zaključku bolniškega staleža ali vmes). V vsakem primeru bo delodajalec podatke iz prejšnjega odstavka pridobil s prejetjem Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (določa ga Pravilnik o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je sprejel upravni odbor ZZZS (Uradni list RS, št. 129/04 s spremembami in dopolnitvami), ki ga izda lečeči zdravnik, in ki ga delavec predloži po zaključku bolniškega staleža. V primeru izvajanja kontrole bolniškega staleža, pa lahko delodajalec pridobi omenjene podatke že v času trajanja bolniškega staleža, bodisi od zaposlenega bodisi od njegovega osebnega zdravnika. V Bolniškem redu podjetja ... je navedeno, da je namen razgovora ob nastopu bolniškega staleža v tem, da se delodajalec seznani z vzrokom bolniške odsotnosti, kar pomeni, ali je delavec odsoten zaradi bolezni, poškodbe, nege, zdravljenja, težav na delovnem mestu in na podlagi tega o predvideni časovni odsotnosti delavca. Razgovor po zaključku bolniškega staleža pa je namenjen razvijanju dobrih medsebojnih odnosov in ugotavljanju možnih rešitev k zmanjšanju bolniškega staleža z izboljševanjem delovnih pogojev, odnosu z nadrejenimi in sodelavci ter ergonomijo delovnih mest. Prav tako je navedeno, da namen delodajalca ni pridobivanje podatkov delavca o njegovi bolezni, saj so ti podatki opredeljeni kot varovani osebni podatki tudi v drugem členu pravilnika o zavarovanju osebnih podatkov. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec težko presodi, ali gre v opisanem primeru za kršitve ZVOP-1, saj so navedbe v Bolniškem redu podjetja ... zapisane premalo določeno, da bi se dalo iz njih ugotoviti, ali prihaja do prekomerne in s tem nezakonite obdelave osebnih podatkov. Presojanje dopustnosti ravnanja direktorja podjetja, ki neupoštevanje določil bolniškega reda sankcionira z nepriznavanjem bolniškega staleža, pa sodi v področje delovnih razmerij in kot tako ni v pristojnosti Pooblaščenca. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026