Posredovanje podatkov o zdravstveno zavarovanih v tujini DURS-u + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.10.2006 Številka: 0712-169/2006/2 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Spoštovani,Dne 8.9.2006 smo prejeli vaše zaprosilo št. 515-16/2006-2 z dne 04.08.2006, v katerem navajate, da DURS od ZZZS zahteva podatke o zaposlenih ali samozaposlenih osebah s stalnim prebivališčem v Sloveniji, zavarovanih pri tujem nosilcu zavarovanja, to je t.i. obmejnih delavcih, oziroma drugih zaposlenih ali samozaposlenih osebah, zavarovanih pri tujem nosilcu zavarovanja in sicer za potrebe postopkov odmere davkov. Nadalje navajate, da imajo po
- členu Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, ki velja na področju socialne varnosti o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, zaposlene ali samozaposlene osebe, ki so zdravstveno zavarovane po zakonodaji ene države članice, stalno pa prebivajo na ozemlju države članice, pravico do zdravstvenih storitev v kraju stalnega prebivališča v skladu z zakonodajo države stalnega prebivališča, medtem ko jim denarne dajatve praviloma zagotavlja pristojni nosilec neposredno. Navedeno pomeni, da imajo zavarovane osebe ene države članice na področju druge države članice v času začasnega oziroma stalnega bivanja pravico do uveljavljanja nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev, odvisno od statusa navedene osebe ter izpolnjevanja ustreznih pogojev. Tako imajo tudi delavci, ki delajo v eni državi članici in imajo stalno prebivališče v drugi državi članici, pravico, da uveljavljajo v državi, kjer imajo stalno prebivališče zdravstvene storitve v obsegu obveznega zdravstvenega zavarovanja in sicer od predložitvi ustrezne listine (v tem primeru obrazec E 106). Ker te storitve nudi država stalnega prebivališča in to v breme države, kjer je delavec zaposlen, zbira ZZZS tudi določene podatke o tovrstnih delavcih.V svojem zaprosilu nadalje navajate, da izvedbena Uredba št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) 1408/71 v
- členu, glede zagotavljanja storitev iz naslova bolezni in materinstva v primeru stalnega prebivališča v državi članici, ki ni pristojna država, določa potek obveščanja med nosilcem, ki osebi zagotovi dostop do zdravstvenih storitev v kraju prebivanja ter nosilcem zdravstvenega zavarovanja in sicer na t.i. »E« obrazcih, ki pa po vašem mnenju služijo izključno uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja v državi stalnega prebivališča. Sklicujete se tudi na
- člen Uredbe 1408/71, ki v oddelku VI - Razne določbe določa temeljna načela sodelovanja med pristojnimi organi oziroma pristojnimi nosilci držav članic glede izvajanja teh uredb. V
- točki
- člena Uredbe 1408/71 je določeno, da kadar po tej uredbi ali po izvedbeni uredbi, organi ali nosilci države članice posredujejo osebne podatke organom ali nosilcem v drugi državi članici, za to posredovanje veljajo zakonske določbe o varovanju podatkov, kot jih predpisuje država članica, ki posreduje podatke. Uredba tudi določa, da je uporaba osebnih podatkov v namene, ki niso povezani s socialno varnostjo, pogojena z odobritvijo osebe in z drugimi jamstvi, ki jih določa državna zakonodaja (Uredba Sveta (ES) št. 118/87 - popravek Informacijskega pooblaščenca, gre za Uredbo 118/97 - z dne 02.12.1996 o spremembi in posodobitvah uredbe 1408/71 in izvedbene Uredbe 547/72 – Ur. l. ES., št. L 28). Glede na navedeno menite, da je razpolaganje s temi osebnimi podatki izven namena, zaradi katerega so bili posredovani ZZZS, omejeno. Ker se uredbe sklicujejo tudi na nacionalno ureditev varovanja osebnih podatkov, se na Informacijskega pooblaščenca obračate z zaprosilom, da vam posredujemo uradno stališče v zvezi z vprašanjem:»ali je Davčna uprava Republike Slovenije od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) upravičena zahtevati tudi podatke o zaposlenih delavcih v tujini, ki imajo sklenjeno zdravstveno zavarovanje v tujini oziroma pri tujem nosilcu zavarovanja in ne pri ZZZS?«Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. -------------------V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem področnem zakonu. Kot izvedbo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi določbo
- člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju so natančneje določene v
- členu ZVOP-
- Navedeni člen v
- odstavku med drugim tudi določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V
- členu ZVOP-1 je nadalje tudi določeno, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene, ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. ZVOP-1 v
- točki
- člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Kot obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v
- točki
- člena opredeljuje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.Z vidika določb 8.,
- in
- člena ZVOP-1, ZZZS uporabnikom osebnih podatkov razkriva, sporoča ali daje na razpolago osebne podatke, ki so vsebovani v registru ZZZS le, če je takšno razkrivanje določeno v zakonu (materialnem ali procesnem) ali pa obstaja kakšna druga pravna podlaga iz
- člena ZVOP-1.V skladu s
- odstavkom
- člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZDavP-1-UPB2) je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko odloči le v primeru, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju. 8a. člen ZDavP-1-UPB2 pa zavezance za davek zavezuje, da morajo v napovedi oziroma obračunu davka navesti podatke, ki so resnični, pravilni in popolni glede na posamezen zakon o obdavčenju ter ne smejo spraviti v zmoto davčnega organa.Davčni organi so, tako kot tudi drugi upravni organi, pri svojem delu dolžni spoštovati načelo materialne resnice, kot ga določa
- člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99) s spremembami, v nadaljevanju ZUP). V ta namen so dolžni ugotoviti vsa dejstva, ki so relevantna za presojo v zadevah, ki jih obravnavajo in se nanašajo na ugotavljanje davčne obveznosti posameznih davčnih zavezancev. Navedeno pomeni, da so v primeru dvoma o resničnosti dejstev, ki so relevantna za presojo upravičenosti oziroma pravilnosti obdavčitve npr. določenih fizičnih oseb – v obravnavanem primeru gre za zavarovance, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zdravstveno pa so zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja v državi članici EU, kjer so zaposleni – davčni organi dolžni preveriti vsa relevantna dejstva, ki so potrebna za ugotavljanje njihove morebitne davčne obveznosti v Republiki Sloveniji. IV. poglavje ZDavP-1-UPB2 določa obveznost dajanja podatkov davčnemu organu za namene pobiranja davkov. V
- členu ZDavP-1- UPB2 je tako določeno, da morajo osebe iz
- člena tega zakona ter druge osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka, vključno s svojo davčno številko in davčnimi številkami drugih oseb, s katerimi morajo razpolagati v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
- odstavek
- člena pa še določa, da davčni organ pridobiva podatke v skladu s prvim dostavkom tega člena:
- avtomatično, če je tak način dajanja podatkov in vrsta zahtevanih podatkov določena s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčno oziroma carinsko službo, in zakonom o obdavčenju, ali
- na pisno zahtevo, če ni s tem zakonom drugače določeno.Navedeni
- člen ZDavP-1-UPB2 tako daje davčnim organom neposredno pravno (zakonsko) podlago, da od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahteva vse podatke, ki se nahajajo v registrih oziroma drugih evidencah zavoda in ki jih potrebuje za pobiranje davkov. Navedena določba tako opredeljuje tudi »zakoniti« namen zbiranja podatkov in sicer lahko davčni organi zbirajo posamezne osebne podatke za »namene pobiranja davkov«. V svoji zahtevi za pridobitev osebnih podatkov zavarovancev pa se mora davčni organ sklicevati na pravno podlago in zakoniti namen, kot je opredeljen v veljavnih davčnih predpisih. Če te zakonske podlage davčni organ ne navede, osebnih podatkov upravljavec zbirke podatkov ne sme izročiti, saj bi sicer kršil ZVOP-1.Ne glede na namen zbiranja podatkov o zavarovancih s strani ZZZS, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, vendar so zdravstveno zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ne moremo mimo ugotovitve, da namen zbiranja osebnih podatkov navedenih oseb, ki je povezan s socialno varnostjo tujih zavarovancev, ki so rezidenti Republike Slovenije, ne more prevladati nad zakonitim interesom države na področju pobiranja davkov (sploh pa zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov, ali katerakoli druga, ne more in ne sme biti izgovor za prikrivanje morebitnih nezakonitih dejanj posameznikov), zato je Informacijski pooblaščenec mnenja, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije davčnim organom, na njihovo zahtevo ter ob sklicevanju na
- člen ZDavP-1-UPB2, dolžan posredovati zahtevane podatke. Pri tem pa opozarjamo še na načelo sorazmernosti, ki ga določa
- člen ZVOP-
- ZZZS mora torej pristojni davčni upravi poslati zgolj tiste osebne podatke, ki jih davčna uprava potrebuje za vodenje konkretnih davčnih postopkov. Opozarjamo tudi na
- odstavek
- člena ZVOP-1, ki določa sledljivost posredovanih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov mora za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.Ker se v vašem zaprosilu za mnenje sklicujete tudi na
- točko
- člena Uredbe 1408/71 (dopolnjene z Uredbo Sveta EU 118/97), kjer je določeno, da kadar po tej uredbi ali po izvedbeni uredbi, organi ali nosilci države članice posredujejo osebne podatke organom ali nosilcem v drugi državi članici, za to posredovanje veljajo zakonske določbe o varovanju podatkov, kot jih predpisuje država članica, ki posreduje podatke. Opozarjamo, da v tem segmentu ne gre za posredovanje osebnih podatkov iz ene države v drugo državo EU, temveč že za posredovanje podatkov iz enega organa javnega sektorja v drug državni organ v Republiki Sloveniji in torej velja v tem segmentu ZVOP-
- Kar se tiče nadvlade evropskega pravnega reda in neposredne uporabljivosti evropskih uredb v slovenskem pravnem redu (kar seveda ni sporno), pa pooblaščenec pripominja, da je prosilec za mnenje spregledal drugi odstavek
- točke (a) 84 člena Uredbe 118/97, ki pa jasno določa, da za vsa kasnejša posredovanja pa tudi za shranjevanje, spreminjanje in uničevanje podatkov veljajo določbe zakonodaje o varovanju podatkov države članice, ki podatke prejme. V našem primeru zato veljajo določila ZVOP-1, ki določajo, da je obdelava (kamor v skladu s
- členom ZVOP-1 sodi tudi posredovanje osebnih podatkov) dopustna, kadar v javnem sektorju tako določa zakon. V konkretni zadevi je torej ustrezna podlaga za posredovanje obravnavanih osebnih podatkov zavarovancev zavarovanih pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja
- člen ZDavP. Tudi omenjena uredba tako določa, da se mora spoštovati načelo zakonitosti obdelave osebnih podatkov, ZdavP-1 UPB2 s
- členom zadosti temu načelu. Temu mnenju prilagamo še dikcijo člena 84,
- točke Uredbe 118/97 v celoti in opozarjamo tudi na pomanjkljiv prevod 5 (b) točke, kjer je slovenski prevajalec besedico »or« prevedel kot besedico in, kar pa seveda ni pravilno. V pravu beseda »in« pomeni kumulativno presojo obeh navedenih dejstev ali zahtev, beseda »ali« pa pomeni alternativno presojo. V tem primeru torej moramo gledati z vidika alternativne presoje pravnega akta, saj originalna angleška dikcija uredbe uporablja besedo »or« in ne »and«. To pomeni, da je osebna privolitev posameznika potrebna takrat, kadar ni zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov. Zakonska podlaga v takšnih primerih prevlada nad osebno privolitvijo. Ob tem naj pojasnimo še pomen jamstev za varstvo osebnih podatkov. Ne smemo pristati na to, da bi se z zakonodajo s tega področja onemogočalo razkrivanje protipravnih ravnanj posameznikov. Ko zakon daje podlago za obdelavo osebnih podatkov v namene nadzora nad nezakonitostmi, potem je potrebno jamstva presojati z vidika organa nadzora, ki je dolžan zagotavljati jamstva, da pri njih ne pride do nezakonite obdelave osebnih podatkov. Navedeno pomeni, da bo moral davčni organ poskrbeti za ustrezno varovanje (jamstva) teh osebnih podatkov, ki jih je pridobil na podlagi
- člena ZDavP.Potrebno je poudariti tudi to, da jamstva za varstvo osebnih podatkov predpisuje in daje posameznikom v Sloveniji ZVOP-1, ki dopušča obdelavo na podlagi drugih področnih zakonov. V tem segmentu torej že zakonodajalec z vidika javnega interesa predpostavlja, da obdelava na podlagi zakona pomeni zadostno jamstvo, da obdelava ne bo posegla v širšo ustavno pravico posameznika do varstva zasebnosti. V demokratični družbi se namreč predpostavlja, da sprejem zakona temelji na družbenem konsenzu, kar na področju varstva osebnih podatkov pomeni, da je v naprej z zakonom določenih primerih poseg v zasebnost posameznika dovoljen.
- (a) Kadar po tej uredbi ali po izvedbeni uredbi iz člena 98, organi ali nosilci države članice posredujejo osebne podatke organom ali nosilcem v drugi državi članici, za to posredovanje veljajo zakonske določbe o varovanju podatkov, kot jih predpisuje država članica, ki posreduje podatke. Za vsa kasnejša posredovanja, pa tudi za shranjevanje, spreminjanje in uničevanje podatkov veljajo določbe zakonodaje o varovanju podatkov države članice, ki podatke prejme. (b) Uporaba osebnih podatkov v namene, ki niso povezani s socialno varnostjo, je pogojena z odobritvijo osebe in z drugimi jamstvi, ki jih določa državna zakonodaja.
- (a) Where, under this Regulation or under the implementing Regulation referred to in Article 98, the authorities or institutions of a Member State communicate personal data to the authorities or institutions of another Member State, that communication shall be subject to the legal provisions governing protection of data laid down by the Member State providing the data. Any subsequent transmission as well as the storage, alteration and destruction of the data shall be subject to the provisions of the legislation on data protection of the receiving Member State. (b) The use of personal data for purposes other than those of social security shall be subject to the approval of the person concerned or in accordance with the other guarantees provided for by national legislation.Na koncu pa bi vas radi seznanili še z dejstvom, da smo, v zvezi s pripravo tega mnenja, preverili tudi pristojnosti Davčne uprave v Republiki Avstriji na področju pridobivanja osebnih podatkov v registrih in evidencah avstrijske nacionalne zdravstvene zavarovalnice. Avstrijski procesni zakon, ki predpisuje davčni postopek, na enak način ureja posredovanje oziroma pridobivanje osebnih podatkov s strani davčnih organov kot
- člen ZDavP-1-UPB
- Prav tako avstrijski zakon, ki obravnava pravice in obveznosti s področja socialnega varstva, obojestransko zavezuje vse institucije socialnega varstva in davčne uprave na vzajemno pomoč in izmenjavo potrebnih informacij.Upamo, da smo vam s tem mnenjem odgovorili na zastavljeno vprašanje. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026