Posredovanje podatkov policiji - IPRS

Posredovanje podatkov policiji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.07.2011 Številka: 0712-1/2011/1807 Kategorije:Policijski postopki --> Kategorije: Policijski postopki V dopisu sprašujete, ali lahko javna ustanova (šola) posreduje vaše podatke kot zakonite zastopnice mladoletnika kriminalistom, ki obravnavajo primer suma kaznivega dejanja nekega učitelja brez vaše privolitve. Zanima vas tudi, ali lahko razrednik pobere izjave mladoletnih dijakov zoper učitelja brez dovoljenja staršev, ravnatelj pa te neanonimne izjave posreduje kriminalistom, zraven pa še podatke o starših. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Policija ima na podlagi veljavnih zakonskih predpisov, ZPol in ZKP, široka pooblastila v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov za potrebe izvajanja njihovih z zakonom določenih nalog. Policija lahko osebne podatke zbira neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali pa iz obstoječih zbirk podatkov. Podobno lahko srednja šola za izvajanje svojih nalog zbira osebne podatke iz obstoječih zbirk pristojnih upravljavcev, neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo (npr. dijaka) oziroma od staršev dijaka. ZGim in ZPSI-1 samo v nekaterih primerih (npr. mladoletni dijaki, ki potrebujejo pomoč) zahteva soglasje staršev za zbiranje podatkov o njihovih otrocih. Vprašanji, ki ste jih zastavili, sta zelo splošni, zato je tudi odgovor na njiju oziroma mnenje Pooblaščenca splošno. Varstvo osebnih podatkov na področju šolstva in na področju odkrivanja in pregona kaznivih ravnanj je namreč zelo obširno normirano in pokriva vrsto različnih situacij. Uvodoma je treba kratko predstaviti nekatere temeljne pojme s področja varstva osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov skladno s
6. točko
7. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Osebni podatki se v javnem sektorju, v katerega sodita šola in policija, smejo obdelovati, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa (področni) zakon, kot to izhaja iz prvega odstavka
8. člena ZVOP-
9. Ne glede na prej navedeno pravno podlago se smejo v javnem sektorju izjemoma obdelovati tudi tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika. Eden izmed področnih zakonov v obravnavanem primeru je Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 s sprem., v nadaljevanju ZPol), ki v prvem odstavku
10. člena določa, da policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog. Od katerih oseb oziroma iz katerih virov policija zbira podatke za izvajanje z zakonom določenih nalog, je urejeno v drugem odstavku
11. člena ZPol. Policisti tako zbirajo osebne podatke neposredno od osebe, na katero se ti nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk (npr. tistih, ki jih vodi šola). Pooblastila za pridobivanje podatkov daje policiji tudi Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 s sprem., v nadaljevanju ZKP) v primeru, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. V tem primeru mora policija na podlagi
12. člena ZKP med drugim ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Da bi se prej navedene naloge izvršile, sme policija zahtevati tudi potrebna obvestila od oseb. Iz navedenih določb ZKP in ZPol so razvidna široka pooblastila policije, ki lahko za izvajanje z zakonom določenih nalog, npr. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov…, od širokega kroga posameznikov in upravljavcev zbirk podatkov zahteva posredovanje podatkov. V zvezi z vprašanjem, ali lahko razrednik pobere izjave mladoletnih dijakov zoper učitelja brez dovoljenja staršev, ravnatelj pa te neanonimizirane izjave posreduje kriminalistom, zraven pa še podatke o starših, Pooblaščenec ugotavlja, da iz vprašanja ni jasno, kateri podatki (in s tem za kakšen namen) so se obdelovali. Iz vprašanja bi lahko izhajalo tudi, da je šola za potrebe izvajanja nalog policije namesto nje in po njenem naročilu zbirala podatke od svojih dijakov. Verjetnejša pa se zdi situacija, da je šola posredovala policiji podatke, ki jih je zbirala v okviru svojih nalog oziroma zbirk podatkov oz. da je policija zbirala podatke od oseb, ki o stvari (npr. kaznivem dejanju) kaj vedo, npr. od ravnatelja. Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – UPB1, v nadaljevanju ZGim) in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06 v nadaljevanju ZPSI-1) sta druga dva področna zakona, na podlagi katerih se smejo obdelovati osebni podatki. Prej navedena predpisa, ki na področju srednjega šolstva posebej urejata zbiranje in varstvo osebnih podatkov, samo za nekatere evidence, ki jih vodijo gimnazije in poklicne ter strokovne srednje šole, zahtevata soglasje staršev za (mladoletne) dijake (npr. evidenca o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba), v ostalih primerih pa se soglasje staršev ne zahteva in se podatki pridobivajo na podlagi zakona neposredno od dijakov. Sklenemo lahko, da so pooblastila policije pri zbiranju osebnih podatkov (s stališča npr. šole to pomeni, da se policiji osebni podatki lahko posredujejo oziroma celo morajo posredovati), za potrebe izvajanja njihovih z zakonom določenih nalog široka in da lahko zbira podatke neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali pa iz obstoječih zbirk podatkov. Podobno lahko gimnazija oziroma poklicna ali strokovna srednja šola za izvajanje svojih nalog zbira osebne podatke iz obstoječih zbirk pristojnih upravljavcev, neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, oziroma od staršev dijaka. Področna zakona, ZGim in ZPSI-1 samo v nekaterih primerih zahtevata soglasje staršev za zbiranje podatkov o dijakih. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec; Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav, pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026