Posredovanje podatkov posvojiteljev živali in osebni podatki v odločbi brez davčne + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.07.2007 Številka: 0712-627/2007/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za pravno pomoč in nam zastavljate naslednji vprašanji: 1.) Ali je prav, da se neregistriranemu društvu sprehajalcev psov posreduje podatke o posvojiteljih živali iz zavetišča, ker želijo preverjati ustreznost oskrbe posvojenih živali? 2.) Ali naj pri pisanju odločb o odškodnini za ubite živali izdate dve odločbi zaradi varovanja osebnih podatkov udeležencev postopka ali samo eno? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi sedme točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/2007– ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašima vprašanjema. Ker se vprašanji neposredno ne povezujeta, bomo odgovorili na vsako posebej, na začetku pa podajamo nekaj osnovnih določil in pojmov, ki jih ureja ZVOP-
- Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje pa tudi številka stanovanja), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Splošna opredelitev pravne podlage obdelave osebnih podatkov, vsebovana v
- členu ZVPO-1 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V
- in
- členu določa ZVOP-1 še nekatere posebnosti za javni in zasebni sektor. 1.) Za razjasnitev konkretnega primera glede preverjanja posvojiteljev zapuščenih živali, se je treba seznaniti s področno zakonodajo, torej z Zakonom o zaščiti živali (Uradni list RS št. 43/2007, v nadaljevanju: ZZZiv) in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. ZZZiv v tretjem poglavju ureja skrb za zapuščene živali. Drugi odstavek
- člena določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Tretji odstavek istega člena pa določa, da je imetnik zavetišča lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Po
- členu Ustave Republike Slovenije lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki z zakonom dobijo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave. Pri opravljanju teh funkcij imajo navedeni subjekti, ki sicer niso v strukturi državnih organov oblasti, določene pravice in dolžnosti državnih organov. Če je torej z zakonom tako določeno (če imajo javno pooblastilo), lahko tako npr. izdajajo nekatere splošne pravne akte, lahko so pooblaščeni za postopanje in odločanje v upravnih zadevah, lahko opravljajo upravna dejanja, izdajajo javne listine, potrdila itd. Pri tem morajo postopati po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku in po predpisih, ki urejajo posebne upravne postopke. Zakon o splošnem upravnem postopku loči med “nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona” in “nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi predpisa samoupravne lokalne skupnosti”. V
- členu Ustave Republike Slovenije, razen zakona, s katerim lahko dobijo v ustavi navedeni subjekti javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave, ni omenjen nobeden drugi pravni akt. Po določbah drugega odstavka
- člena ZUP se javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah podeli z zakonom, za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti pa z odlokom sveta samoupravne lokalne skupnosti. V tem trenutku so v Sloveniji edine samoupravne lokalne skupnosti občine. Po določilu
- člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/2005 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS) občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali ki so določene z zakonom. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja več nalog, med drugim v okviru svojih pristojnosti, zlasti tudi ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe. 50 b. člen ZLS določa, da se z občinskim predpisom lahko določi, da se za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne dejavnosti občine, podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog, zlasti če se v celoti ali pretežno financira s plačili uporabnikov. Po določilu
- člena ZLS občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere tako določa zakon (lokalnih javnih služb). Opravljanje lokalnih javnih služb občina zagotavlja na štiri možne načine – neposredno v okviru občinske uprave, z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, z dajanjem koncesij ter z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je namenjeno začasni namestitvi zapuščenih psov in mačk s področja Mestne občine Ljubljana in je notranja organizacijska enota javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana na podlagi sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana (Uradni list RS, št. 48/2003 in 17/2005, v nadaljevanju Odlok), ki ga je sprejel Mestni svet mestne občine Ljubljana na
- redni seji dne
- Odlok tudi določa, da samo zavetišče, kot notranja organizacijska enota javnega zavoda, nima pooblastil v pravnem prometu. Vsako zavetišče za zapuščene živali mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 45/2000, v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v petem poglavju, kjer je urejena oddaja živali, v tretjem odstavku
- člena določa, kaj mora vsebovati izjava novega skrbnika živali oziroma posvojitelja. Iz izjave mora biti razvidno vsaj naslednje: – osebno ime in datum rojstva skrbnika, – naslov stalnega prebivališča ter telefonska številka, – naslov, kjer bo bivala žival, – opis živali, – identifikacijska številka živali (mikročip), – soglasje skrbnika, da predstavniki zavetišča občasno preverjajo, ali ustrezno skrbi za žival, – soglasje skrbnika, da bo v primeru prodaje ali oddaje živali o tem obvestil imetnika zavetišča. Kot je bilo navedeno v uvodu tega mnenja, je splošna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov določena v ZVOP-1, v
- členu. Živalski vrt Ljubljana je organiziran kot javni zavod. Javni zavodi v skladu z
- točko
- člena ZVOP-1 spadajo v javni sektor, zato moramo v konkretnem primeru preveriti pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju.
- člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju, kamor spada tudi zavetišče kot notranja organizacijska enota javnega zavoda Živalski vrt, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Če pustimo ob strani dejstvo, da bi obdelavo osebnih podatkov pri oddaji oziroma posvojitvi živali moral glede na navedeno določiti zakon (npr. Zakon o zaščiti živali kot področni zakon) in ne pravilnik, Pooblaščenec ugotavlja, da Pravilnik v
- točki tretjega odstavka
- člena natančno določa, kdo lahko občasno preverja, ali skrbnik oziroma posvojitelj ustrezno skrbi za žival. Pravilnik določa, da lahko predstavniki zavetišča občasno preverjajo ustreznost oskrbe posvojene živali. Pravilnik sicer natančno ne definira, kdo so predstavniki zavetišča, vendar pa lahko glede na določbe Pravilnika sklepamo, da so to zagotovo oskrbniki in vodja zavetišča, ki so navedeni v
- členu Pravilnika. Osebna privolitev posameznika za obdelavo osebnih podatkov oziroma njegovo soglasje, se nanaša samo in le na predstavnike zavetišča, zato se krog oseb, ki bi lahko uporabile oziroma obdelovale osebne podatke skrbnika in preverjale skrb za posvojeno žival, ne more razširiti na druge osebe na podlagi notarsko overjenega pooblastila. Neregistrirani sprehajalci psov kot taki ne morejo biti predstavniki zavetišča kljub notarskemu pooblastilu, ki bi ga notar izdal na podlagi zahteve javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana, katerega notranja organizacijska enota je zavetišče. Omenjeno pooblastilo za preverjanje ustreznosti oskrbe posvojene živali imajo predstavniki zavetišča, ki delajo v okviru javnega zavoda, na podlagi Pravilnika, ki ga je predpisal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To pomeni, da se pooblastilo lahko odvzame ali podeli le s spremembo oziroma dopolnitvijo Pravilnika ali z višjim pravnim aktom, kot je na primer zakon. V konkretnem primeru za sprehajalce psov ne bi prišla v poštev niti pogodbena obdelava osebnih podatkov v skladu z ZVOP-
- ZVOP-1 v
- členu določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti in zagotavlja ustrezne postopke in ukrepe iz
- člena ZVOP-1 (zavarovanje osebnih podatkov). V skladu z drugim odstavkom
- člena ZVOP-1 upravljavec osebnih podatkov in pogodbeni obdelovalec medsebojne pravice in obveznosti uredita s pogodbo. Pooblaščenec ugotavlja, da sprehajalci psov niso registrirani za opravljanje dejavnosti nadzora oziroma za poizvedovalne dejavnosti in varovanje, kamor bi morda lahko uvrstili nadzor nad posvojitelji živali iz zavetišča, kot jih klasificira Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/2002, 111/2005). Pooblaščenec ob tem še poudarja, da se nadzornih funkcij organov javnega sektorja ne more prenašati na zasebni sektor. 2.) Vaše drugo vprašanje se nanaša na varstvo osebnih podatkov v odločbah, ki jih pri svojem delu izdajate o odškodnini za ubite živali in uničene predmete na področju veterinarstva. Pooblaščencu ste skupaj z vprašanjema poslali tudi primer take odločbe. Po pregledu odločbe Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri odločanju o odškodnini za ubite živali in uničene predmete za en postopek in je zato tudi z vidika varstva osebnih podatkov pravilno, da se izda samo ena odločba. V konkretnem primeru je uradni cenilec sodeloval v postopku glede določanja odškodnine – ocenil je nastalo škodo. Navedeno ni samostojni postopek, o katerem bi odločali s posebno odločbo, ampak del postopka plačila odškodnin. Čebelar je zahteval odškodnino v skladu s Pravilnikom o odškodninah na področju veterinarstva (Uradni list RS, št. 37/2002, v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da se pri uresničevanju odrejenih ukrepov pri ugotovitvi kužnih bolezni določenih v Pravilniku in njegovih prilogah, za njihovo zatiranje zagotavlja odškodnina za živali, ki so bile pri tem usmrčene ali zaklane, ter za predmete in surovine, ki so bili pri tem poškodovani, pokvarjeni ali uničeni. Pravilnik določa tudi postopek za izplačilo odškodnine imetniku živali in predmetov. Pred postopkom usmrtitve ali zakola živali zaradi kužnih bolezni, ki ga z odločbo odredi uradni veterinar za inšpekcijski nadzor območnega urada VURS, cenilec, ki ga za vsak posamezen primer iz liste cenilcev imenuje inšpektor, ki vodi postopek, oceni tržno vrednost živali, predmetov in surovin. Postopek za izplačilo odškodnine se uvede na zahtevo imetnika. Ta vloži na območni urad VURS pisno vlogo, ki mora vsebovati: – osebne podatke imetnika (osebno ime in naslov oziroma firmo in sedež, davčno številko); – zahtevano odškodnino za škodo in opis škode, ki je nastala zaradi odrejenega ukrepa inšpektorja; – navedbo banke s številko žiro ali tekočega računa ali hranilne knjižice. O zahtevku odloča inšpektor. Če zahtevku ugodi, inšpektor v odločbi odloči tudi o višini odškodnine ter o znesku plačila stroškov za delo cenilca. Obliko, način izdaje in vsebino odločbe ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št., v nadaljevanju ZUP). ZUP v
- členu določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroških postopka; uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku. Pravilnik določa, da inšpektor odloči tako o višini odškodnine, kot tudi o znesku stroškov za delo cenilca. Stroški cenilca so torej tudi del glavne zadeve, o kateri odloča inšpektor v izreku odločbe, torej del upravne odločitve. Izrek je osrednji in najpomembnejši del odločbe, saj se z njim praviloma v celoti odloči pravici ali obveznosti v posamezni upravni zadevi. Izrek je navadno kratek in natančen ter ne dopušča različnega razlaganja njegovega pomena. Iz njega razberemo, kako je organ odločil. Izrek ali dispozitiv je torej najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi VS RS U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi (kak seznam, načrt ali urnik), niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na "skladnost z zakonom", dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita (sodba VS RS I Up 972/99). Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (
- točka
- člena). Po sodni praksi velja, da mora izrek vsebovati predvsem vse podatke, ki so potrebni za izvršitev odločbe. V skladu z navedenim Pooblaščenec zaključuje, da glede na to, da je taka odločba izvršljiva oziroma predstavlja izvršilni naslov v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/2007), mora kot taka vsebovati podatke, ki so pogoj za izvršljivost. V skladu z navedenim Pooblaščenec meni, da je navedba podatka o osebnem imenu in naslovu prebivališča (komu) in višini odškodnine ter višini stroškov cenilca (koliko) potrebna zaradi same izvršljivosti odločbe in je tudi v skladu z načelom sorazmernosti s področja varstva osebnih podatkov, ki ga ureja ZVOP-
- S splošnim načelom sorazmernosti glede obdelave osebnih podatkov je v ZVOP-1 implementirana zahteva iz točke (c) prvega odstavka
- člena Direktive 95/46/ES, po kateri naj države članice določijo, da morajo biti osebni podatki primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se zbirajo in/ali naprej obdelujejo. Ustrezno mejo je potrebno v vsakem primeru obdelave osebnih podatkov poiskati v skladu z načelom sorazmernosti. V skladu z načelom sorazmernosti Pooblaščenec meni, da podatki o davčni številki in številki transakcijskega računa v izreku odločbe niso potrebni in primerni za samo izvršljivost odločbe, zato priporoča, da se v izrek odločbe ne navedejo. Povedano Pooblaščenec utemeljuje tudi z analogijo obdelave osebnih podatkov v drugih upravnih in sodnih odločbah, kjer se prav tako odloča o stroških, vendar se določi le komu naj se stroški povrnejo in v kakšni višini, odločbe pa predvsem ne vsebujejo podatkov o številki transakcijskega računa in davčni številki fizične osebe. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026