← Slovenija

Posredovanje podatkov pri prijavi dohodkov iz varčevanja - IPRS

Posredovanje podatkov pri prijavi dohodkov iz varčevanja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.03.2008 Številka: 0712-184/2008/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  2. 2008 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali je zahteva, da morajo občani pri prijavi dohodkov iz varčevanja priložiti tudi obvestilo bank o izplačanih obrestih v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in s tezo o tajnosti varčevanja. Na osnovi teh dokumentov je namreč jasno razvidno, koliko denarja je imel posameznik tekom leta ter kdaj in kje ga je imel. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU mora davčni zavezanec rezident vložiti do
  6. februarja tekočega leta za preteklo leto. Napovedi ni treba vložiti davčnemu zavezancu rezidentu, čigar skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, ne presega zneska 1000 eurov. Kadar davčni zavezanec uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, so sestavni del napovedi tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka in o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Davčni zavezanec ne rabi priložiti obvestila o obrestih na denarne depozite, ki ga je prejel od bank in hranilnic, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, saj v skladu s
  7. členom ZDavP-2 davčni organ te podatke pridobi avtomatično. Obdelava osebnih podatkov v davčnem postopku je tako določena v ZDavP-2 in ZDoh-2, zato ni v nasprotju z
  8. in
  9. členom ZVOP-1-UPB
  10. O b r a z l o ž i t e v: Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  11. členu ZVOP-1-UPB
  12. Ta v
  13. odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika,
  14. odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  15. členu ZVOP-1-UPB1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi Davčna uprava Republike Slovenije, pa navaja
  16. člen ZVOP-1: »osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika«. V uvodu omenjena določba
  17. člena ZVOP-1-UPB1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru sta to Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006, v nadaljevanju ZDavP-2) in Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006, v nadaljevanju ZDoh-2) tista predpisa, na katera napotuje ZVOP-
  18. ZGim-UPB1 in ZPSI-1 sta tako v odnosu do ZVOP-1-UPB1 specialna zakona, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja upravičenosti določenih vidikov obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, uporabljajo določbe navedenih zakonov. Obseg davčne obveznosti določa
  19. člen ZDoh-2, ki navaja, da je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh do¬hodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Obresti se v skladu z
  20. členom ZDoh-2 štejejo med dohodke iz kapitala. Nadalje je v
  21. členu ZDoh-2 opredeljen pojem obresti, v
  22. členu pa je določeno, v katerih primerih se obresti ne plačuje. Glede na
  23. člen ZDoh-2 so davčna osnova dosežene obresti, če ni s tem zakonom drugače določeno. Davčna osnova od obresti, doseženih v primeru vezanih denarnih sred¬stev in varčevanja na računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z ročnostjo daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s privarče¬vanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti, je enaka obrestim, obračunanim za obdobje davčnega leta, če se zavezanec rezident tako odloči in o tem v roku in na predpisan način obvesti banko ali hranilnico in davčni organ. Stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala je opredeljena v
  24. členu ZDoh-
  25. Od dohodka iz kapitala se dohodnina izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 20% in se šteje kot dokončen davek. Stopnja dohodnine od dobička iz kapitala se znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala 15%, po desetih letih imetništva kapitala 10% in po 15 letih imetništva kapitala 5%. Oprostitev dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah določa
  26. člen ZDoh-2 (seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, se zmanjša za 1.000 eurov), medtem ko je v
  27. členu ZDoh-2 določen način izračuna in plačilo dohodnine od obresti in dividend. V slednjem členu je med drugim določeno, da se dohodnina od obresti in dividend izračuna in plača v rokih in na način, določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni postopek. Dohodnina od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, se izračuna in plača na letni ravni. ZDavP-2 v uvodnem delu navaja načela, ki jih je potrebno spoštovati v davčnem postopku. Med njimi sta tudi načelo tajnosti podatkov (podatki zavezancev za davek se obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov) in načelo dolžnosti dajanja podatkov (zavezanci za davek morajo davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka, navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, organi in druge osebe, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za odločanje v davčnih zadevah, pa so dolžni posredovati davčnemu organu te podatke brezplačno, razen če zakon ne določa drugače). V skladu z
  28. členom ZDavP-2 morajo fizične osebe na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno izvršbo oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno izvršbo obve¬znosti pri teh zavezancih za davek. Fizične osebe morajo dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se nanaša. V
  29. členu ZDavP-2 je v
  30. odstavku določeno, da do¬hodnino od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih dr¬žav članic EU, ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Glede na
  31. odstavek
  32. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec rezident vložiti napoved za odmero dohodnine do
  33. februarja tekočega leta za preteklo leto pri davčnem uradu. Napovedi ni dolžan vložiti davčni zavezanec rezident, katerega skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, ne presega zneska, določenega z zakonom, ki ureja doho¬dnino.
  34. člen ZDavP-2 opredeljuje način uveljavljanja odbitka davka, plačanega v tujini. Glede na
  35. odstavek
  36. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec, ki je rezident, uveljavlja odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini od dohodka iz kapitala, ki so obdavčeni v Republiki Sloveniji, v skladu z ZDoh-2 v napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov. Kadar davčni zave¬zanec v napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, so sestavni del napovedi tudi ustrezna dokazila glede davčne obve¬znosti izven Republike Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. V
  37. členu ZDavP-2 je določeno avtomatično dajanje podatkov. V skladu s
  38. odstavkom
  39. člena morajo pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik in posame¬znik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki so hkrati plač¬niki davka, davčnemu organu dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, za določanje davčne osnove in za uveljavljanje davčnih olajšav ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov. Navedene osebe morajo davčnemu organu dostaviti tudi podatke o vzdrževanih družinskih članih. Osebe, zavezane za dajanje podatkov, morajo glede na
  40. odstavek
  41. člena ZDavP-2 podatke dostaviti davčnemu organu in davč¬nemu zavezancu do
  42. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto, v skladu s
  43. odstavkom istega člena pa niso dolžne dostaviti davčnemu zavezancu podatkov iz tega člena, ki se nanašajo na obresti – razen podatkov, ki se nanašajo na obresti pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU – in dividende, od katerih je bil plačan davčni odtegljaj. Zaključek: Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, mora davčni zavezanec rezident vložiti do
  44. februarja tekočega leta za preteklo leto. Napovedi ni treba vložiti davčnemu zavezancu rezidentu, čigar skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, ne presega zneska 1000 eurov. Kadar davčni zavezanec uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, so sestavni del napovedi tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka in o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Davčnemu zavezancu ni treba priložiti obvestila o obrestih na denarne depozite, ki ga je prejel od bank in hranilnic, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, saj v skladu s
  45. členom ZDavP-2 davčni organ te podatke pridobi avtomatično. Obdelava osebnih podatkov v davčnem postopku je tako določena v ZDavP-2 in ZDoh-2, zato ni v nasprotju z
  46. in
  47. členom ZVOP-1-UPB
  48. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.