Posredovanje podatkov s strani centrov za socialno delo drugim državnim organom - IPRS

Posredovanje podatkov s strani centrov za socialno delo drugim državnim organom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.04.2007 Številka: 0712-383/2007/3 Kategorije:Posredovanje OP med upravljavci --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci Spoštovani,prejeli smo vaš dopis z dne 4.4.2007.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Ali lahko posredujete podatke o življenjskih okoliščinah upravni enoti, ki vas je zaprosila za pomoč v skladu s
6. členom ZUP v zadevi izdaje orožnega lista. Navajate, da razpolagate s podatki o tej osebi, ker se je pred leti pri vas oglasila zdaj že nekdanja žena osebe in izpovedala, da ji mož grozi, da jo bo spravil v grob. V nadaljevanju vas na splošno zanima tudi, kakšne okoliščine lahko posredujete uradnim organom, ker v večini primerov razpolagate z občutljivimi podatki (alkoholizem, nasilje v družini …), ki jih največkrat knjižite kot storitve prve socialne pomoči. Zanima vas tudi, ali taki podatki spadajo v uradne evidence, ki jih lahko posredujete drugim institucijam, ter v katerem primeru morate o poročilu, ki ga posredujete, seznaniti stranke in njih zaprositi za njihovo soglasje? Zanima vas tudi, kakšne podatke sploh lahko posredujete, ko na primer razpolagate s podatkom o nasilju v družini, pa zlorabljena oseba dejanja ne želi prijaviti organom pregona?Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) najprej poudarja, da ni v celoti pristojen za podajanje odgovorov na vsa zastavljena vprašanja, vendar pa navedenemu navkljub, vseeno podaja svoje stališče.Obdelavo osebnih podatkov posameznika ureja
7. člen ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Osebne podatke v javnem sektorju, v katerega nedvomno sodijo tudi vse Upravne enote ter Centri za socialno delo, se v skladu s prvim odstavkom
8. člena ZVOP-1, lahko obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, torej le v primeru, če zakon izrecno določa, da se v javnem sektorju določeni osebni podatki lahko obdelujejo oziroma posredujejo. Isti odstavek tega člena nadalje določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, če tako določa zakon. Ob tem Pooblaščenec opozarja na načelo sorazmernosti, ki pomeni, da je potrebno vedno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja. V iskanju odgovora na vaše vprašanje je Pooblaščenec natančno preučil določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – UPB2, v nadaljevanju ZUP in Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – UPB, v nadaljevanju ZOro-1) ter Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 – UPB2, v nadaljevanju ZSV) in ugotovil, da je podlago za posredovanje konkretnega podatka mogoče iskati v določbah
9. člena ZUP.
10. člen ZSV določa, da se za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti, določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene, na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov, ki zajemajo celotni nacionalni sistem socialnega varstva. Drugi odstavek istega člena v nadaljevanju določa, da zbirke podatkov vsebujejo podatke o: – storitvah, – denarnih socialnih pomočeh, – drugih pomočeh posamezniku po tem zakonu, – oprostitvah pri plačilu storitev, – izvajalcih socialno varstvene dejavnosti, – financiranju socialno varstvene dejavnosti, – izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem dejavnosti z zakonom poverjene kot javna pooblastila, – ter nalog, ki jih izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi.Drugi odstavek
11. člena ZUP določa, da je uradna evidenca tista evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Iz logične razlage te določbe ZUP in njenem prenosu na predhodno izpostavljeni
12. člen ZSV, Pooblaščenec meni, da gre tudi pri zbirkah podatkov o storitvah, kar je po določbah
13. člena ZSV tudi prva socialna pomoč, za uradno evidenco in zato ne vidi pridržka za posredovanje takih podatkov upravni enoti. Ob tem Pooblaščenec pripominja tudi, da je uradni osebi, ki pri upravni enoti vodi postopek izdaje dovoljenja za posest in nošenje orožja, prepuščeno, da sama ovrednoti težo podatka, s katerim razpolagate. Pooblaščenec ob tem še dodaja, da je po njegovem mnenju narava upravnega postopka, za katerega ste bili zaprošeni za posredovanje podatkov, tako občutljiva, da mora biti pristojen organ v celoti obveščen o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na njegovo odločitev.V zvezi s soglasjem strank za posredovanje osebnih podatkov, o katerem nas prav tako sprašujete, pa Pooblaščenec pripominja, da lahko stranka določenemu organu, ki vodi postopek na njeno zahtevo, vedno prepove pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc. S tem seveda preide odgovornost za pridobitev listin in dejstev, ki so potrebna za odločitev o njeni zahtevi na stranko samo. Podobno velja tudi za postopke, uvedene po uradni dolžnosti, v katerih se odloča o pravici stranke. Ob tem Pooblaščenec opozarja na določbo petega odstavka
14. člena ZUP, ki med drugim določa, da si uradna oseba podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke pridobi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oz. druge osebe na katero se podatki nanašajo. Povedano po mnenju Pooblaščenca pomeni, da strank niste dolžni spraševati za soglasje za posredovanje zgoraj navedenih podatkov, ampak vam mora – ob neobstoju zakonske podlage – soglasje stranke, katere podatke želi pridobiti, posredovati že uradna oseba, ki se na vas, v skladu s
15. členom ZUP obrne po pomoč.V zvezi z vprašanjem, katera dejstva in podatke sploh lahko posredujete, pa Pooblaščenec meni, da zgolj tiste, ki izhajajo iz uradnih evidenc, ki jih CSD vodi na podlagi ZSV oz. drugih predpisov, ki CSD podeljujejo določene pristojnosti. Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026