Posredovanje podatkov sodišču o dogodkih v otrokovi širši družini - IPRS

Posredovanje podatkov sodišču o dogodkih v otrokovi širši družini + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.07.2022 Številka: 07120-1/2022/238 Kategorije: --> Kategorije: Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Postopki na centrih za socialno delo, Sodni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da obravnavate primer zaupanja otroka v vzgojo in varstvo. Ko je otrok na obisku pri enem od staršev, se bojite, da bi bil lahko priča nasilju v družini sosedov, ki so njegovi krvni sorodniki. Ta družina, ki živi v neposredni bližini otrokove družine, je bila namreč večkrat obravnavana zaradi nasilja v družini in na multidisciplinarnem tim ste ocenili, da gre za visoko tvegano situacijo za obravnavanega otroka. Zanima vas, ali lahko sodišču v postopku odločanja o vzgoji in varstvu tega otroka posredujete določene informacije o dogajanju v družini njegovih sorodnikov – sosedov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP meni, da smete (in zaradi pozitivne dolžnosti varstva otrokovih koristi celo morate) sodišču v konkretnem primeru odločanja o varstvu, vzgoji in stikih posredovati vse tiste osebne podatke in informacije, ki so relevantne za zagotavljanje otrokove koristi. Pri opredeljevanju otrokove koristi in vaše vloge pri zaščiti otrokove koristi se naslonite na področno zakonodajo, ki ureja vaše delovanje in pristojnosti. Obrazložitev Splošno o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče: privolitev (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)), izvajanje javne naloge (točka (

1. e)v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1), zakoniti interesi upravljavca, ki ne prevladajo nad interesi in pravicami posameznika (točka (f)). Pri tem je treba upoštevati tudi eno od temeljnih načel obdelave osebnih podatkov, to je načelo najmanjšega obsega podatkov oziroma načelo sorazmernosti. Točka (
2. c)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe namreč določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Sodišču torej ne smete posredovati prekomernega obsega podatkov, ki niso potrebni za dosego namenov, zaradi katerih bi jih posredovali. Nadalje je pomembno tudi načelo omejitve namena (točka (
3. b)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), ki določa, da morajo biti osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. V vašem konkretnem primeru to pomeni, da lahko posredujete podatke sodišču le, če gre za iste ali združljive namene, kot nameni, zaradi katerih ste sploh zbrali te podatke (na primer izvrševanje koristi otroka; bolj specifično, pomoč v postopku odločanja o varstvu in vzgoji oziroma v drugih postopkih). Glede na to, da zgoraj omenjene pravne podlage določajo, da se moramo za zakonito obdelavo osebnih podatkov povprašati po namenih obdelave, je le-te treba poiskati v specialni zakonodaji, ki ureja specifično področje družinskega prava in preprečevanja nasilja v družini. Specialna zakonodaja na področju družine in socialnega varstva Če podatke od vas zahteva sodišče, se uporablja 13. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, v nadaljevanju ZS), ki v tretjem odstavku določa, da morajo upravljavci podatkov ali zbirk podatkov, ki jih sodišče potrebuje za ugotovitev ali presojo dejstev za odločanje v postopkih iz svoje pristojnosti, posredovati zahtevane podatke sodiščem brezplačno in nemudoma, najpozneje pa v osmih dneh. Četrti odstavek 13. člena ZS nadalje določa, da sodnik ali po pooblastilu sodnika ali predsednika sodišča javni uslužbenec sodišča v zahtevi za predložitev podatkov (…) navede, katere podatke zahteva, namen njihove obdelave oziroma pravno podlago, osebno ime in rojstni datum ali enotno matično številko (EMŠO) ali pa naslov prebivališča stranke ali drugih oseb, katerih podatke sodišče zahteva, ter enoznačno številko zadeve sodišča, po potrebi pa tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki predloženi sodišču. Če pa podatkov in informacij ne zahteva sodišče, temveč bi jih CSD v postopku (kot "pomočnik sodišča" oziroma organ s posebnim položajem) sodišču posredoval sam v okviru izvrševanja svojih pristojnosti, je treba pravno podlago in namen obdelave osebnih podatkov iskati v zakonodaji, ki ureja delovanje in pristojnosti centrov za socialno delo. Ker omenjate visoko tvegano situacijo in v preteklosti več incidentov nasilja v družini, je treba omeniti, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZPND) v 5. členu določa, da so organi in organizacije »dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi in pri tem zagotoviti spoštovanje integritete žrtve. Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oziroma udeležencev postopka.« Drugi odstavek 4. člena določa, da je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini (Uradni list RS, št. 31/09 in 42/17; v nadaljevanju Pravilnik o sodelovanju) opredeljuje obveznost in načine sodelovanja med organi z namenom preprečevanja nasilja v družini. Kljub temu, da Pravilnik ne predstavlja pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov sodišču, pa iz njega izhaja namen zaščite žrtev nasilja v družini, kar opredeljuje tudi namen posredovanja osebnih podatkov sodišču. Nadalje IP navaja, da krovni zakon na področju družinskih zadev, Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, s sprem. in dop.; v nadaljevanju DZ) v četrtem odstavku 7. člena (načelo otrokove koristi) določa, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. Podobno tudi Konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je ratificirala tudi Republika Slovenija, v prvem odstavku 3. člena določa, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo. Države pogodbenice so se s Konvencijo o otrokovih pravicah zavezale tudi, da bodo otroku zagotovile takšno varstvo in skrb, kakršno je potrebno za njegovo blaginjo, upoštevaje pravice in dolžnosti staršev, zakonitih skrbnikov ali drugih posameznikov, ki so zakonsko odgovorni za otroka, in da bodo v ta namen sprejele vse ustrezne zakonodajne in upravne ukrepe. V primerih, ko gre za vprašanje posredovanja osebnih podatkov drugih oseb sodišču za namene odločanja o varstvu, vzgoji in stikih, morate opraviti tudi ustrezno tehtanje med pravicami otroka do varnosti, skladnega fizičnega in duševnega razvoja, osebne integritete in osebnostnih pravic na eni strani ter pravicami drugih udeleženih posameznikov, katerih osebne podatke bi morebiti posredovali sodišču, na drugi strani. Pri tehtanju pravic drugih udeleženih oseb do varstva osebnih podatkov se lahko (oziroma celo morate) naslonite na drugi odstavek 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki določa, da se javna oblast ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen, če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala, ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. Pri posredovanju osebnih podatkov drugih oseb bi seveda posegli v njihovo zasebnost, zato je takšen poseg dopusten le, če je to določeno z zakonom, nujno v demokratični družbi (…), da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. V konkretnem primeru je druga oseba, katere pravice in svoboščine je treba zavarovati, obravnavani otrok. Zato je treba na tem mestu ponoviti določbo 7. člena DZ in 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah, ki govorita o temeljnem vodilu vseh postopkov, v katerih so udeleženi otroci, to je varstvo otrokovih pravic. Ponovno pa je na tem mestu treba izpostaviti določbo 5. člena ZPND, ki jasno določa, da "če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oziroma udeležencev postopka.« Glede na vse navedeno IP zaključuje, da smete (in zaradi pozitivne dolžnosti varstva otrokovih koristi celo morate) sodišču v konkretnem primeru odločanja posredovati vse tiste osebne podatke in informacije, ki so relevantne za zagotavljanje otrokove koristi. V najširšem smislu je otrokova korist v tem, da otrok za poln in skladen razvoj svoje osebnosti odrašča v družinskem okolju, v ozračju sreče, ljubezni in razumevanja (uvodna izjava Konvencije o otrokovih pravicah). Z namenom preprečevanja nasilja v družini imate tudi obveznost sodelovati z vsemi relevantnimi organi in institucijami, kar vključuje izmenjavo informacij, posebej v konkretnih postopkih, ter postavljati korist otroka pred koristmi in pravicami vseh drugih. Vsekakor pa morate pri tem upoštevati, da smete posredovati le podatke, ki so potrebni za dosego vseh zgoraj napisanih namenov in ne morebitnih drugih podatkov, ki z zagotavljanjem varstva koristi otroka ne bi bili povezani. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
4. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026