Posredovanje podatkov tujim zavodom preko preverjanja v CRP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.06.2008 Številka: 0712-486/2008/2 Kategorije:Posredovanje OP med upravljavci --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, v katerem prosite za mnenje: »Zaprošamo vas za mnenje oziroma vaše stališče, ali obstaja pravna podlaga, da ... od tujega nosilca sprejme seznam uživalcev, ki živijo v Sloveniji z zaprosilom, da ga posreduje v obdelavo oz. kontrolo na Ministrstvo za notranje zadeve (CRP) ter nato tako obdelan oz. prekontroliran seznam vrne tujemu nosilcu.« Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam v nadaljevanju na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo pojasnilo v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec pri proučevanju konkretne situacije, ki jo opisujete v vašem dopisu, najprej ugotavlja in poudarja, da ne najde pravne podlage, da je oziroma bi moral biti ... vključen v izmenjavo osebnih podatkov zavarovancev. Prav nasprotno, ... sploh ni upravičen biti seznanjen s podatkom o »živetju« zavarovanca, ki ga potrebuje tuji nosilec zavarovanja. ... v navedenem primeru nima pravne podlage niti za podatek o tem, da določena oseba v tujini sploh prejema pokojnino. Ne glede na to pa drugi odstavek
- člena ZVOP-1 omogoča posredovanje podatkov iz CRP. Upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev mora na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Tuj nosilec zavarovanja mora torej izkazati upravičen pravni interes (dokazovanje le tega je v pristojnosti njega samega), CRP pa odloči o dostopu do podatkov na podlagi uspešno ali neuspešno izkazanega pravnega interesa. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
- členu Ustave RS - prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Drugi odstavek
- člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Pristojnost Pooblaščenca v zvezi z osebnimi podatki je podana le takrat, kadar se osebni podatek nahaja v zbirki osebnih podatkov ali gre za obdelavo osebnih podatkov iz zbirke. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
- členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pooblaščenec poudarja, da je Ustavno sodišče ne samo glede
- člena Ustave, temveč tudi glede drugih določb, s katerimi so varovani človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegova zasebnost in varnost (
- do
- člen Ustave), sprejelo stališče (točka 32 obrazložitve odločbe št. U-I-25/95 z dne
- 1997, Uradni list RS, št. 5/98 in OdlUS VI, 158), da gre za določbe, ki imajo posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami in ki prepovedujejo vsem – na prvem mestu državi, pa tudi posameznikom – poseganje vanje. V skladu z načelom, da je na tem področju prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedan vsak poseg v naštete pravice, razen tistih, ki so dovoljeni v skladu z Ustavo. Pravica do zasebnosti se za posameznika lahko konča samo tam, kjer kolidira z ustavno varovanim močnejšim interesom drugih. Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa
- člen ZVOP-1, vendar pa obstajajo glede pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov razlike glede upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor in upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v zasebni sektor v skladu z ZVOP-
- Pooblaščenec pri proučevanju konkretne situacije, ki jo opisujete v vašem dopisu, najprej ugotavlja in poudarja, da ne najde pravne podlage, da je oziroma bi moral biti ... vključen v izmenjavo oziroma obdelavo osebnih podatkov zavarovancev. Prav nasprotno, ... sploh ni upravičen biti seznanjen s podatkom o »živetju« zavarovanca, ki ga potrebuje tuji nosilec zavarovanja. ... nima pravne podlage niti za podatek o tem, da določena oseba v tuji sploh prejema pokojnino. Ministrstvo za notranje zadeve RS, ki je v skladu s
- členom Zakona o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/2006) upravljavec Centralnega registra prebivalstva (v nadaljevanju CRP), spada v javni sektor (glej opombo 1). Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor torej spada CRP, določa
- člen ZVOP-1:
(1)Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. ZVOP-1 v drugem odstavku 22. člena vsebuje posebno določbo za posredovanje podatkov iz CRP, ki določa, da mora upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja (to je lahko tudi organ javnega sektorja sam, ki podatke potrebuje za svoje postopke, in gre za tujo pravno osebo, ki ne more uporabiti določil 34. a člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ko ni izpolnjen pogoj vzajemnosti), osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Tuj nosilec zavarovanja mora torej izkazati upravičen pravni interes (dokazovanje le tega je na njegovi strani), CRP pa odloči o dostopu do podatkov na podlagi uspešno ali neuspešno izkazanega pravnega interesa. Seveda to velja le za države članice EU, kar je obrazloženo tudi v nadaljevanju. IZNOS OSEBNIH PODATKOV V TRETJE DRŽAVE IN DRŽAVE EU
- a)TRETJE DRŽAVE V zvezi s posredovanjem osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov v tretjih državah vam pojasnjujemo, da morata biti za posredovanje osebnih podatkov tistim uporabnikom v tretjih državah (države, ki niso članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora), izpolnjena dva pogoja kumulativno, in sicer: 1. Za posredovanje oziroma sporočanje in dajanje osebnih podatkov na razpolago upravljavcu ali uporabniku osebnih podatkov v tretji državi mora obstajati katera izmed pravnih podlag, ki so za javni sektor določene v 9. členu ZVOP-1, za zasebni sektor pa v 10. členu ZVOP-1. 2. Ob izpolnjenem prvem pogoju je posredovanje osebnih podatkov upravljavcu osebnih podatkov v tretji državi (državi izven Evropske unije) dopustno, če državni nadzorni organ (zdaj je to Informacijski pooblaščenec) izda odločbo, da država, v katero se iznašajo, zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Odločba ni potrebna, če je tretja država na seznamu tistih držav iz 66. člena ZVOP-1, za katere je ugotovljeno, da v celoti zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov, ali pa le to zagotavljajo delno, če se posredujejo tisti osebni podatki in za tiste namene, za katere je ugotovljena ustrezna raven varstva. Ob upoštevanju dejstva, da državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov (Informacijski pooblaščenec) za določeno (tretjo) državo še ni izdal odločbe, da navedena država zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov oziroma navedene države ni na seznamu tretjih držav iz 66. člena ZVOP-1, je v vašem primeru posredovanje osebnih podatkov v to državo dopustno le, če je izpolnjen kateri izmed pogojev, ki jih taksativno določa 70. člen ZVOP-1. Skladno z določbami prvega odstavka 70. člena ZVOP-1 lahko posredujete osebne podatke, če: 1. tako določa drug zakon ali obvezujoča mednarodna pogodba; 2. je podana osebna privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki in je seznanjen s posledicami takšnega posredovanja; 3. je iznos potreben za izpolnitev pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem osebnih podatkov ali za izvršitev predpogodbenih ukrepov, sprejetih kot odgovor na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; 4. je iznos potreben za sklenitev ali izvršitev pogodbe, ki je v korist posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, sklenjeno med upravljavcem osebnih podatkov in tretjo stranko; 5. je iznos potreben, da se pred hujšim ogrožanjem zavaruje življenje ali telo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; 6. se iznos opravi iz registrov, javnih knjig ali uradnih evidenc, ki so po zakonu namenjene zagotavljanju informacij javnosti in so na voljo za vpogled javnosti na splošno ali katerikoli osebi, ki lahko izkaže pravni interes, da so v posameznem primeru izpolnjeni pogoji, ki jih za vpogled določa zakon; 7. upravljavec osebnih podatkov zagotovi ustrezne ukrepe zavarovanja osebnih podatkov ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov in navede možnosti njihovega uresničevanja ali varstva, predvsem v določbah pogodb ali v splošnih pogojih poslovanja.
- b)DRŽAVE EU ZVOP-1 v 62. členu določa, da se za te države ne uporabljajo določbe 2. poglavja V. dela ZVOP-1, ki ureja iznos v tretje države. Države članice Evropske unije so torej v smislu varstva osebnih podatkov izenačene z Republiko Slovenijo. To pomeni, da mora upravljavec osebnih podatkov – v skladu z zgoraj navedenimi pogoji – izkazati pravno podlago za pridobitev ali drugo obdelavo osebnih podatkov ali izkazati pisno privolitev posameznika. V upanju, da ste dobili odgovore na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026