← Slovenija

Posredovanje podatkov upnikom in vodenje evidenc o bančnih trajnikih zaposlenega - IPRS

Posredovanje podatkov upnikom in vodenje evidenc o bančnih trajnikih zaposlenega + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.10.2012 Številka: 0712-1/2012/2934 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 27.9.2012¬ prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nam pišete glede posredovanja informacij upnikom za zaposlenega delavca v zvezi z odtegljaji pri plači. Pri tem navajate, da vam nekatere banke posredujejo tudi podatke o trajniku delavca pri njih za plačilo kreditov, obrokov. Banke zato zahtevajo, da tudi ta odplačila pri banki preko trajnika štejete v obremenitev delavca pri prihodnjih izdajah potrdil drugim upnikom, čeprav teh odtegljajev dejansko ne izvajate. Zanima vas, ali ste to dolžni in ali smete realizirati in voditi o tem evidenco ter dajati podatke drugim upnikom o obremenjenosti delavca s trajniki na drugih bankah? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. tč.
  3. odst.
  4. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da Zakon o izvršbi in zavarovanju v
  6. odstavku
  7. člena določa dolžnost upravljavca podatkov ali zbirk podatkov, da upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posreduje podatke iz
  8. do
  9. točke ter
  10. in
  11. točke prvega odstavka tega člena. Med podatki, ki jih mora upravljavec posredovati so tudi podatki o višini plače, drugih osebnih prejemkov in njihovih izplačevalcih ter podatki o rubežih in administrativnih prepovedih na plačo in druge osebne prejemke. ZIZ med naštetim ne omenja podatkov o trajnikih dolžnika (trajnika in administrativne prepovedi po mnenju pooblaščenca namreč ni mogoče enačiti). Glede vodenja evidence o podatkih delavca za trajnike pri določenih bankah pa Pooblaščenec pojasnjuje, da so evidence, ki jih lahko delodajalci lahko vodijo na področju dela in socialne varnosti, eksplicitno določene v
  12. členu Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Ker ZEPDSV podatki o delavčevih trajnikih pri določenih bankah ne sodijo znotraj naštetih evidenc, menimo da nimate zakonske podlage za pridobivanje in tudi za vzpostavitev predmetne evidence. Posledično pa tudi ne smete upnikom posredovati podatkov o obremenjenosti delavca s trajniki na bankah. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  13. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  14. členu ZVOP-1, ki je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov. Ta v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pooblaščenec pojasnjuje, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ) v
  15. odstavku
  16. člena določa dolžnost upravljavca podatkov ali zbirk podatkov, da upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posreduje podatke iz
  17. do
  18. točke ter
  19. in
  20. točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Med podatki, ki jih mora upravljavec posredovati so tudi podatki o višini plače, drugih osebnih prejemkov in njihovih izplačevalcih ter podatki o rubežih in administrativnih prepovedih na plačo in druge osebne prejemke. Pooblaščenec ugotavlja, da ZIZ med naštetim ne omenja podatkov o trajnikih dolžnika. Kot upravljavec osebnih podatkov (delodajalec) ste tako dolžni posredovati zgolj podatke za katere dejansko vodite zbirke osebnih podatkov oziroma v konkretnem primeru podatke o odtegljajih katere dejansko izvajate. Pooblaščenec vas opozarja, da v kolikor upnik ne izkaže pravnega interesa za posredovanje podatkov, le-teh ne smete posredovati. Upnik ima v takem primeru možnost pridobiti podatke, ki so pomembni za namene izvršbe preko sodišča. Glede vodenja evidence o podatkih delavca za trajnike pri določenih bankah pa Pooblaščenec pojasnjuje, da so evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti, eksplicitno določene v
  21. členu Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV), in sicer evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. Iz
  22. člena ZEPDSV, ki podrobneje ureja vsebino evidence o stroških dela izhaja, da podatki o delavčevih trajnikih pri določenih bankah ne sodijo znotraj evidence o stroških dela, ki jo delodajalec vodi za svojega zaposlenega. Pooblaščenec na podlagi navedenega meni, da nimate zakonske podlage za pridobivanje in tudi za vzpostavitev predmetne evidence, kar pomeni, da tudi ne smete upnikom posredovati podatkov o obremenjenosti delavca s trajniki na bankah. Pooblaščenec vas zato poziva, da mu posredujete imena tistih pravnih oseb, ki vam pošiljajo podatke o trajnikih (kontinuiranih obveznostih), ki jih imajo pri njih odprti vaši zaposleni. Ob tem vas še prosimo, če nam pošljete primer konkretnega posredovanja podatkov. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.