← Slovenija

Posredovanje prometnih podatkov za namen individualnega delovnega spora - IPRS

Posredovanje prometnih podatkov za namen individualnega delovnega spora + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.07.2016 Številka: 0712-1/2016/1506 Kategorije:Sodni postopki, Telekomunikacije in pošta, Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta, Sodni postopki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje. Pojasnili ste, da ste s strani Delovnega in socialnega sodišče v Ljubljani prejeli sklep, s katerim sodišče zahteva izročitev prometnih podatkov vaše stranke za določeno obdobje. Kot ste pojasnili, je bilo za časa veljave t.i. data retention iz ZEKom-1 jasno razbrati, da za to ni ustrezne pravne podlage. Glede na to, da so bile določbe ZEKom-1 glede data retention razveljavljene, se na nas obračate z vprašanjem, kakšno je po našem mnenju v tem primeru pravilno pravno postopanje – ali sodišču posredovati zahtevane podatke ali zahtevo sodišča zavrniti, ker za to zahtevo ni ustrezne pravne podlage. V prilogi ste nam poslali tudi kopijo sklepa sodišča.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke
  4. odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Kot sami ugotavljate, je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) glede zahtev po podatkih v prometu elektronskih komunikacij za potrebe pravdnih postopkov že izdal mnenje št. 0712-1/2012/686, ki je dostopno na povezavi:https://www.ip-rs.si/vop/mnenje-o-pridobivanju-podatkov-o-ip-naslovu-za-potrebe-pravdnega-postopka-2175/?tx_jzvopdecisions_piUstavno sodišče je konec septembra 2013 postopek za oceno ustavnosti prekinilo do odločitve Sodišča Evropske unije v zadevah C-293/12 in C-594/12, ker je glavni očitek neustavnosti temeljil na obvezni hrambi podatkov, kot naj bi izhajala iz Direktive 2006/24/ES. Sodišče Evropske Unije je
  8. 2013 sprejelo odločbo, s katero je Direktivo 2006/24/ES razglasilo za neveljavno, češ da je zakonodajalec z njenim sprejetjem prekoračil meje, ki jih zahteva spoštovanje načela sorazmernosti iz Evropske listine o temeljnih pravicah.Ustavno sodišče je o zahtevi IP odločilo z odločbo U-I-65/13-19 z dne
  10. 2014, tako da je razveljavilo člene 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168 in 169 ZEKom-1 (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 – ZDRad, 110/09, 33/11 in 109/12 – ZEKom-1) in naložilo operaterjem uničenje vseh podatkov, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb. Med razveljavljenimi določbami je bila tudi določba
  11. odstavka
  12. člena, ki je določala, namene hrambe prometnih podatkov[1]:

(1)Operater mora za namene pridobivanja podatkov v javnem komunikacijskem omrežju, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek, za namene zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, kakor jih določa zakon, ki ureja Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, in za obrambo države, kakor jih določa zakon, ki ureja obrambo države, hraniti podatke iz
  1. člena tega zakona, če jih ustvari ali obdela pri zagotavljanju z njimi povezanih javnih komunikacijskih storitev.Glede na navedeno ne bi smelo biti dvoma, da namen hrambe teh podatkov ni uporaba v pravdnem postopku, temveč v kazenskih postopkih ter v postopkih, ki potekajo na podlagi zakona, ki ureja Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, in zakona, ki ureja obrambo države. Ne glede na to, da se bile določbe o obvezni hrambi razveljavljene, se je v praksi skrajšal le rok hrambe, sami podatki o prometu pa so vsebinsko ostali isti, torej bi nespremenjeni morali ostati tudi pogoji, pod katerimi je prometne podatke dopustno pridobiti – te pa primarno določa Ustava RS, ki omejuje posege v komunikacijsko zasebnost. Omenjena določba
  2. člena ZEKom-1 je namreč po mnenju IP sledila določbam
  3. odstavka
  4. člena Ustave RS, ki določa, da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.IP pa opozarja, da je treba upoštevati tudi okoliščine konkretnega primera. Kolikor namreč razberemo, tožeča stranka zahteva podatke o svojih klicih s službenega telefona, da bi lahko z njihovo pomočjo dokazala, da je tudi v času odsotnosti z delovnega mesta opravila vse svoje službene obveznosti. Tožeča stranka bi bila do podatkov o svojih klicih upravičena že na podlagi pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, skladno z določbami
  5. člena ZVOP-1 (dokler jih seveda operater zakonito hrani). Tako menimo, da v konkretnem primeru ne gre za poseg v pravice tretjih oseb, temveč želi posameznik v omenjenem sporu s posredovanjem sodišča zavarovati podatke o svojih klicih, ne pa pridobiti podatkov o klicih tretjih oseb. V teh konkretnih okoliščinah menimo, da zahteva sodišča ni sporna, drugače pa bi bilo, če bi sodišče zahtevalo prometne podatke o klicih tretjih oseb. V takšnem primeru pa bi ostali na stališču, kot smo ga zapisali v mnenju št. 0712-1/2012/686, ne glede na to, da so bile določbe ZEKom-1 glede hrambe podatkov (ang. data retention) razveljavljene, saj pogoje za poseg v komunikacijsko zasebnost določa
  6. člen Ustave RS, ki omejuje dopustne namene pri posegih v komunikacijsko zasebnost, kamor nedvomno sodi pridobitev podatkov o klicih.S prijaznimi pozdravi,Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke[1] Velja dodati, da nameni hrambe podatkov niso bili sporni. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.