Posredovanje prometnih podatkov za potrebe kazenskega postopka + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.06.2010 Številka: 0712-299/2010/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, dne 11.6.2010 ste nam poslali dokumentacijo, iz katere smiselno izhaja vprašanje, ali ste kot operater mobilne telefonije dolžni posredovati izpis klicev za določeno telefonsko številko okrajnemu sodišču, ki vam je poslalo zahtevo za ta izpis, vezano na kazensko zadevo, ki se nahaja v fazi glavne obravnave. Dopisa sodišča niste realizirali, saj menite, da ste podatke dolžni posredovati le na podlagi odredbe sodišča, izdane skladno s
- in
- odstavkom 149.b člena Zakona o kazenskem postopku, ter na podlagi 107.č člena Zakona o elektronskih komunikacijah. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 s spremembami in dopolnitvami; dalje ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; dalje ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Odgovor: Operater mobilne telefonije je na podlagi pisne zahteve sodišča dolžan posredovati izpis klicev za določeno telefonsko številko, če sodišče navede, da podatke potrebuje na glavni obravnavi v kazenski zadevi. Pravna podlaga, iz katere izhaja ta obveznost operaterja mobilne telefonije, sta
- in
- člen Zakona o kazenskem postopku. O b r a z l o ž i t e v: V konkretnem primeru sta odločilni dve vprašanji, ki sta izključno pravne narave: 1) kakšno je razmerje med 149.b in
- členom Zakona o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 32/2007-UPB4, 102-2007 – ZSKZDČEU, 23/2008 – ZBPP-B, 68/2008 in 77/2009; dalje ZKP), in 2) kakšno je razmerje med
- členom ZKP in 107.č členom Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 13/2007 – UPB1, 102/2007 - ZDRad in 110/2009; dalje ZEKom). AD 1) O prvem vprašanju je Informacijski pooblaščenec v mnenju št. 0712-467/2009/2 z dne 26.10.2009 zapisal naslednje: »prvi odstavek
- b člena ZKP določa, da lahko ob obstoju razlogov za sum, da je bilo storjeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju elektronskega komunikacijskega omrežja, da mu sporoči podatke o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa, kot so: številka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsta, datum, čas in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, količina prenesenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena. Drugi odstavek
- b člena ZKP opredeljuje obličnost in vsebino predloga oz. odredbe, tako da določa, da morata biti predlog in odredba pisna in morata vsebovati podatke, ki omogočajo identifikacijo komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, utemeljitev razlogov, časovno obdobje, za katerega se podatki zahtevajo, ter ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo ukrepa. V zvezi s citiranim določilom je potrebno poudariti, da je umeščen v poglavje o predkazenskem postopku, ko se ukrepi izvajajo na podlagi razlogov za sum, da je bilo storjeno ali se pripravlja kaznivo dejanje. Ker se podatki pridobivajo na podlagi relativno nizke stopnje verjetnosti, je pravilno in razumljivo, da je zahteva po obličnosti visoka. Zahteva po obličnosti pa se nanaša na razmerje med državnim tožilcem in preiskovalnim sodnikom, ki mu je prvi dolžan predlog za odreditev ukrepa podati pisno in ga obrazložiti. Operater bo prejel le odredbo preiskovalnega sodnika, ki ji je dolžan slediti. Določilo
- člena ZKP [po katerem mora upravljavec osebnih podatkov sodišču na zahtevo brezplačno posredovati podatke iz zbirke osebnih podatkov tudi brez osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če sodišče navede, da podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka] je umeščeno v štirinajsto poglavje, ki se nanaša na celoten kazenski postopek in je na prvi pogled in z uporabo zgolj gramatikalne razlage v primerjavi s 149.b členom res videti preohlapno za pridobivanje prometnih podatkov. Vendar Pooblaščenec opozarja, da med drugim ne gre zanemariti dejstva, da po pravnomočnosti obtožnice, ko postopek vodi sodišče, obstaja bistveno višja stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje – utemeljen sum. V dvomu o obstoju ali vsebini pravnega pravila si pomagamo z razlagalnimi metodami. V konkretnem primeru lahko uporabimo sistematično razlago zakona in z njo glede na povezavo s sistemom opredelimo pomen posameznega pravnega pravila. Po sistematični razlagi je ta odvisen od umeščenosti v t.i. zunanji in notranji pravni sistem. Povedano drugače, je od razporeditve in razčlenitve snovi, ki jo zakon zajema, odvisen tudi njen vsebinski pomen. Temeljno sporočilo vsebuje že naslov zakona, kot tudi naslovi posameznih poglavij, oddelkov, pododdelkov in še ožjih enot, ki so v zakonu. Pomen posameznega določila pa je odvisen od njegove umestitve. Upoštevaje načelo sistematičnosti je določilu 149.b člena ZKP mogoče pripisati pomen zgolj v okviru predkazenskega postopka. Kolikor bi v nadaljevanju za razlago uporabili argument specialnosti določbe 149.b člena ZKP, bi ta vodil do zaključka, da izven predkazenskega postopka v ZKP ni pravne podlage za pridobitev podatkov o prometu elektronske komunikacije. Takšna argumentacija bi bistveno otežila postopek dokazovanja (tako v škodo kot tudi v korist obdolžencem) v skrajšanem kazenskem postopku in kazenskih postopkih, kjer obtožnica postane pravnomočna brez preiskave, kar pa po mnenju Pooblaščenca ni bil namen zakonodajalca, saj iz določb ZEKom jasno izhaja namen hrambe podatkov o prometu za potrebe (celotnega) kazenskega postopka. Določba
- člena ZKP, ki se ob […]spremembah na področju elektronskih komunikacij ni spreminjala, in je vselej predstavljala zadostno pravno podlago za pridobivanje podatkov med kazenskim postopkom s strani sodečega sodnika, predstavlja po mnenju Pooblaščenca zadostno pravno podlago za pridobivanje podatkov o prometu elektronske komunikacije tudi po uveljavitvi 149.b člena ZKP. Določil
- in 149.b člena ZKP po mnenju Pooblaščenca namreč ne gre razumeti v smislu splošnega in specialnega pravnega pravila, saj se nanašata na različne pravne situacije, nagovarjata različne organe in zasledujeta različne cilje. Ker je pravilno in popolno ugotavljanje pomembnih dejstev kljub t.i. mešanemu kazenskemu postopku še vedno odgovornost sodišča, je jezikovno splošnost določbe
- člena ZKP mogoče razumeti v smislu razmeroma širokih pooblastil, ki jih sodišče izvaja v skladu z inkvizitornim načelom. Sodišče v kazenskem postopku ni pasivno, ampak je tudi samo (četudi subsidiarno) zavezano ugotavljati dejstva in izvajati dokaze, pri čemer je vezano na obtožbo. Na načela kazenskega postopka in pooblastila sodečega sodnika implementacija direktive 2006/24/ES po mnenju Pooblaščenca ni vplivala. Njene posledice na kazensko pravnem področju je razumeti zgolj v zaostritvi pogojev za pridobitev podatkov o prometu elektronske komunikacije v fazi predkazenskega postopka, torej fazi, v kateri (še) ne veljajo procesne garancije in je možnost neupravičenih posegov (tudi) v zasebnost posameznika večja.« Pri navedenem stališču Informacijski pooblaščenec v celoti vztraja. Sodišče mora v kazenskem postopku na podlagi prvega odstavka
- člena ZKP po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. Ta dolžnost sodišča je povzdignjena na raven temeljnega načela našega kazenskega procesnega prava in postopka (v teoriji se to načelo imenuje načelo iskanja materialne resnice), zato mora iti interpretacija celotnega sistema kazenskega postopka v tej smeri, da se sodišču omogoči doseganje v navedenem členu zahtevanega standarda. Glavna obravnava je zadnja faza kazenskega postopka pred izdajo sodbe. Na podlagi
- člena ZKP dokazovanje na glavni obravnavi obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo, stranke in oškodovanec pa smejo do konca glavne obravnave predlagati, naj se raziščejo nova dejstva in priskrbijo novi dokazi (pri čemer sme sodišče odločiti, da se izvedejo tudi dokazi, ki niso bili predlagani ali jih je predlagatelj umaknil). Iz te določbe smiselno izhaja pooblastilo razpravnega sodišča, da za dokazne namene v fazi glavne obravnave priskrbi tudi dokaze, zajete v 149.b členu, vendar ne po postopku, določenem v tem členu, pač pa po postopku, ki izhaja iz
- člena ZKP. Zahtevani podatki v konkretnem primeru namreč niso (več) potrebni za odkritje kaznivega dejanja ali storilca (na to se nanaša 149.b člen ZKP), ampak kot dokaz v fazi postopka, v kateri sta kaznivo dejanje in domnevni storilec že znana. V tej fazi postopka mora skladno s prvim odstavkom
- člena ZKP upravljavec osebnih podatkov sodišču na zahtevo brezplačno posredovati podatke iz zbirke osebnih podatkov tudi brez osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če sodišče navede, da podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1; dalje ZVOP-1) osebni podatek v
- točki
- člena opredeljuje kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, zbirka osebnih podatkov pa je po določbi
- točke istega člena vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov pa je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Ni torej dvoma, da izpis klicev za določeno telefonsko številko pomeni pridobivanje osebnih podatkov iz zbirke osebnih podatkov, zato ga razpravno sodišče lahko zahteva na podlagi
- člena ZKP. AD 2) Odgovor na vprašanje, v kakšnem razmerju sta
- člen ZKP in 107.č člen ZEKom, v osnovi izhaja iz namena posameznega predpisa. ZKP določa pravila, ki naj zagotovijo, da se nihče, ki je nedolžen, ne obsodi, storilcu kaznivega dejanja pa izreče kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakon, in na podlagi zakonitega postopka (prim. prvi odstavek
- člena ZKP). Namen ZEKom pa je zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij, ohranjanje učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in številskega prostora, zagotavljanje univerzalne storitve, varstvo pravic uporabnikov ter pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v RS (prim. prvi odstavek
- člena ZEKom). Gre torej za popolnoma različna predpisa, med katerima na abstraktni ravni ni mogoče vzpostaviti razmerja splošno – specialno. V posameznem primeru (in concreto) pa se predpisa lahko prekrijeta, in sicer na področju varstva pravic uporabnikov, ki je v ZEKom poudarjeno predvsem v
- poglavju (zaščita tajnosti, zaupnosti n varnosti elektronskih komunikacij ter hramba podatkov o prometu elektronskih komunikacij), v katerega je uvrščen tudi 107.č člen. Kadar pride do take situacije, je treba ZEKom tolmačiti tako, da se zadosti namenom iz ZKP. To je razvidno iz prvega odstavka 107.a člena ZEKom, po katerem so operaterji dolžni hraniti podatke, opredeljene v 107.b členu, med drugim za namene pridobivanja podatkov o prometu v javnem komunikacijskem postopku, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek. Ni razloga, da pri tem ne bi poleg specialnega namena odkritja kaznivega dejanja ali storilca iz 149.b člena ZKP upoštevali tudi splošni namen iz že predstavljenega prvega odstavka
- člena ZKP, ki je ustrezno zajet v zahtevi iz prvega odstavka
- člena ZKP, po kateri morajo biti zahtevani (osebni) podatki potrebni za izvedbo kazenskega postopka. Glede na navedeno izraza »odredba pristojnega organa« iz 107.č člena ZEKom ne bi smeli razumeti ozko zgolj kot pravni akt, ki ga tudi ZKP formalno imenuje »odredba«, ampak je ob sistematični razlagi ZKP in ZEKom treba kot odredbo šteti vsako zahtevo pristojnega organa, ki je izdana na podlagi v ZKP določenih pooblastil tega organa. To je potrjeno tudi s stališčem teorije kazenskega procesnega prava, ki odredbo razlaga kot akt, s katerim sodišče odredi določeno dolžnost stranki ali kaki drugi osebi v kazenskem postopku in za katerega je značilno, da mu zakon (praviloma) ne predpisuje oblike. Ob upoštevanju vsega navedenega Informacijski pooblaščenec meni, da je operater mobilne telefonije na podlagi pisne zahteve sodišča, ki je konkretizirana do te mere, da je iz nje razvidno, na katero telefonsko številko in na katero časovno obdobje se nanaša, dolžan posredovati izpis klicev za to telefonsko številko, če sodišče navede, da podatke potrebuje na glavni obravnavi v kazenskem postopku. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas vljudno pozdravljam. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026