← Slovenija

Posredovanje seznama varnostikov naročniku - IPRS

Posredovanje seznama varnostikov naročniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.01.2017 Številka: 0712-1/2017/67 Kategorije:Delovna razmerja, Pogodbena obdelava OP, Trgovinska dejavnost --> Kategorije: Delovna razmerja, Pogodbena obdelava OP, Trgovinska dejavnost Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je
  4. 2017 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da opravljate storitve na področju varovanja ljudi in premoženja po Zakonu o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11). Zanima vas, ali ima vaš naročnik pravno podlago, da zahteva, da mu podjetje predloži poimenski seznam varnostnikov, ki na podlagi pogodbe neposredno opravljajo storitve fizičnega varovanja – videonadzor v trgovinah oz. varovanje v trgovinah in trgovskih centrih.V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP meni, da ima naročnik varovanja pravno podlago za pridobitev seznama varnostnikov, ki na naročnikovem objektu izvajajo pogodbene naloge varovanja. V skladu z 11.,
  8. in
  9. členom ZVOP-1 pa je naročnik to v skladu z ZVOP-1 celo dolžan zahtevati vedno, kadar gre pri tem za pogodbeno obdelavo osebnih podatkov iz zbirk, katerih upravljavec je naročnik, kot npr. pri izvajanju videonadzora (v okviru zagotavljanja notranje sledljivosti obdelave osebnih podatkov, katerih upravljavec je).Skladno z načelom sorazmernosti ste dolžni zagotoviti, da se naročniku posredujejo le tisti osebni podatki, ki jih ta nujno potrebuje, da preveri, ali je oseba, ki vrši varovanje, resnično varnostnik, pooblaščen za varovanje oz. kdo v posameznem časovnem obdobju izvaja obdelavo osebnih podatkov. Po mnenju IP naročnikovi zahtevi zadosti seznam z imeni in priimki varnostnikov ter številkami njihovih službenih izkaznic. Varnostnik mora namreč imeti pri opravljanju dejavnosti zasebnega varovanja pri sebi službeno izkaznico, zato za njegovo identifikacijo pri naročniku zadošča preverjanje podatkov – primerjanje podatkov iz službene izkaznice (ime, priimek in številka izkaznice) s podatki iz seznama.Ob tem IP dodaja, da lahko že v skladu z
  10. členom ZVOP-1 vsaka oseba javnega ali zasebnega sektorja za namene varovanja premoženja, življenja ali telesa posameznikov ter reda v njenih prostorih od vsakega posameznika (torej tudi npr. varnostnika), ki namerava vstopiti ali izstopiti iz tega prostora, zahteva (z namenom, da vnese v evidenco vstopov in izstopov), da navede vse ali nekatere izmed naslednjih osebnih podatkov: osebno ime, številka in vrsta osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev ter datum, ura in razlog vstopa ali izstopa v ali iz prostorov. Po potrebi lahko osebne podatke preveri tudi z vpogledom v osebni dokument posameznika. Bistvenega pomena pri odločanju o tem, ali lahko nekomu posredujete osebne podatke, je vprašanje – ali ima tisti, ki te podatke zahteva (prosilec, torej vaš naročnik), pravno podlago za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov. Po določbi
  11. člena ZVOP-1, ki je splošne narave glede določanja dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ker je določba
  12. člena ZVOP-1 splošne narave, so pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov posebej določene še v
  13. členu ZVOP-1 za javni sektor in v
  14. členu ZVOP-1 za zasebni sektor.Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju (kamor sodi Sintal d.o.o.) je določena v
  15. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Poleg tega se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.Pravica imetnika licence za opravljanje ene ali več oblik ali nalog zasebnega varovanja (tj. delodajalca), da obdeluje določene osebne podatke varnostnikov kot svojih zaposlenih, izhaja iz določb Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11; v nadaljnjem besedilu ZZasV-1), Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16; v nadaljnjem besedilu ZDR-1) in Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljnjem besedilu ZEPDSV). ZZasV-1 v petem odstavku
  16. člena določa evidence, ki jih vodi imetnik licence. Med njimi tudi evidenco varnostnega osebja. Skladno s prvim odstavkom
  17. člena ZZasV-1 evidenca varnostnega osebja vsebuje: podatke o varnostnem osebju, ki je v delovnem razmerju pri imetniku licence – osebno ime, rojstni podatki, EMŠO, stalno in začasno prebivališče, državljanstvo, vrsta del, ki jih opravlja, in številka službene izkaznice, podatek o strokovni usposobljenosti (izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja, obdobna izpopolnjevanja, usposobljenost za nošenje orožja, uporabo službenega psa in plinskega razpršilca z navedbo vsebine, datum in število ur izpopolnjevanja in rezultate preizkusa), podatek o zadolžitvi s sredstvi za vezanje in vklepanje, s plinskim razpršilcem oziroma strelnim orožjem ter datum nastopa in prenehanja delovnega razmerja ter čas zaposlitve.Čeprav so upravljavci teh evidenc dolžni posredovati podatke iz evidenc zgolj upravičencem do vpogleda v evidence (
  18. člen ZZasV-1), ZDR-1 v prvem odstavku
  19. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.ZEPDSV določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago. Tako so evidence, ki jih morajo delodajalci voditi v skladu ZEPDSV, izrecno določene v
  20. člena tega zakona,
  21. člen pa določa vsebino evidence, ki jo mora delodajalec voditi o zaposlenih delavcih. Ta evidenca mora vsebovati podatke o delavcu, podatki o delovnem dovoljenju delavca, če gre za tujca, podatke o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ter podatke o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V okviru zbirke podatkov o delavcu, mora delodajalec zbirati naslednje podatke delavca:- osebno ime,- datum rojstva, če oseba nima EMŠO,- kraj rojstva,- država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,- enotna matična številka občana,- davčna številka,- državljanstvo,- naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),- naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),- izobrazba,- ali je delavec invalid,- kategorija invalidnosti,- ali je delavec delno upokojen,- ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,- ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo,- naslov drugega delodajalca, pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj).Evidenca o zaposlenih delavcih se glede na določbe
  22. člena ZEPSDV začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi. Glede na navedeno morate torej kot delodajalec voditi zgoraj navedene evidence podatkov o varnostnikih, ki so pri vas zaposleni. Osebne podatke svojih zaposlenih lahko posredujete tretjim osebam (torej naročniku) le, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.IP ocenjuje, da v splošnem zadošča, da se naročniku posredujejo le tisti osebni podatki, ki jih ta nujno potrebuje, da preveri, ali imajo osebe, ki opravljajo storitve fizičnega varovanja npr. varovanje v trgovinah in trgovskih centrih podeljeno licenco in upravičenost za neposredno opravljanje nalog zasebnega varovanja. Kot pogodbeni obdelovalec osebnih podatkov naročnika pa je podjetje, na katerega so prenesene določene naloge varovanja, ki zajemajo tudi obdelavo osebnih podatkov (z izvajanjem videonadzora nedvomno nastajajo zbirke osebnih podatkov, katerih upravljavec je naročnik), to celo dolžno storiti. V skladu z 11.,
  23. in
  24. členom ZVOP-1 pa je naročnik to dolžan zahtevati v okviru zagotavljanja notranje sledljivosti obdelave osebnih podatkov, katerih upravljavec je. V primerih, ko namreč naloge varovanja vključujejo tudi kakršnokoli obliko obdelave osebnih podatkov iz zbirk, katerih upravljavec je naročnik (obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  25. točko
  26. člena z ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje), mora naročnik v skladu z
  27. členom ZVOP-1 s pogodbenim obdelovalcem (torej vašim podjetjem) o tem skleniti tudi pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi dogovor o postopkih in ukrepih iz
  28. člena ZVOP-1 (del teh je tudi zagotavljanja notranje sledljivosti obdelav osebnih podatkov). Smiselno bi bilo torej ta vidik in postopke urediti že v pogodbi o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov med naročnikom in podjetjem, ki skrbi za videonadzorne sisteme. Priporočamo, da si o temah pogodbene obdelave osebnih podatkov, izvajanja videonadzora in zavarovanja osebnih podatkov več preberete v smernicah IP, ki so dostopne na:- https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_pogodbeni_obdelavi_web.pdf- https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf- https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_zavarovanju_OP.pdf .Po mnenju IP torej zadošča seznam z imeni in priimki varnostnikov ter številkami službenih izkaznic varnostnikov. Glede na to, da mora imeti varnostnik skladno z ZZasV-1 pri opravljanju dejavnosti zasebnega varovanja pri sebi službeno izkaznico, zadošča, da se pri naročniku izkaže s to službeno izkaznico in naročnik tako lahko preveri, če gre resnično za pooblaščenega varnostnika. Ob tem IP še dodaja, da se lahko tretjim osebam (torej naročniku) posredujejo le osebni podatki tistih varnostnikov, ki dejansko opravljajo izvajanje sistemov tehničnega varovanja oz. storitev fizičnega varovanja in ne npr. osebni podatki vseh varnostnikov, zaposlenih pri imetniku licence (pri vas). Prav tako pa je treba opozoriti, da mora tudi naročnik varovati tako pridobljene zbirke osebnih podatkov (kar seznam z imeni, priimki in številkami službenih izkaznic posameznikov nedvomno je) skladno z določbami ZVOP-1 in lahko do njih dostopajo le njegove pooblaščene osebe.V upanju, da smo vam z našimi pojasnili pomagali, vas lepo pozdravljamo.Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., asistentka svetovalca pri IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.