Posredovanje strokovnih mnenj študentom v habilitacijskem postopku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.03.2008 Številka: 0712-179/2008/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za mnenje glede varstva osebnih podatkov. Kot primer navajate sledeče: Fakulteta za ... Univerze v Ljubljani deluje in želi še naprej delovati v skladu z veljavno zakonodajo, s Statutom UL in svojimi Pravili o delovanju in organizaciji ... UL. Pri obravnavi habilitacijskih postopkov je prišlo do vprašanja, za katerega imate deljena mnenja. Tudi pravna in habilitacijska služba Univerze v Ljubljani vam žal ne more odgovoriti, ker se s tem vprašanjem pri svojem delu še ni srečala. Tudi na drugih fakultetah še niso naleteli na to vprašanje. Habilitacijski postopek na fakulteti je naslednji: senat fakultete, ki je najvišji strokovni organ, sestavljajo profesorji, ki morajo biti zaposleni s polnim delovnim časom in so bili za mandatno obdobje izvoljeni na Akademskem zboru fakultete in petina članov senata iz vrst študentov. To so 3 študenti, z enoletnim mandatom. Vsi člani senata prejemajo, tudi študenti, enaka gradiva. Ko gre za volitve v učiteljske nazive - habilitacijske zadeve, senat na osnovi vloge kandidata imenuje 3 člansko strokovno komisijo, ki poda na eno naslednjih sej svoj strokovni predlog za izvolitev kandidata, če ustreza vsem zahtevanim strokovnim - znanstvenim kriterijem. Študenti pa so zaprošeni, v skladu s statutom in ostalimi pravili, da podajo svoje mnenje o pedagoškem delu kandidata, saj za strokovno mnenje še niso usposobljeni. Namreč, za strokovnega ocenjevalca je lahko izvoljen nekdo, ki ima najmanj enak naziv, za katerega zaprosi kandidat. Študenti pa še niso niti diplomanti, zato dajo le svoje mnenje o kandidatu na osnovi rezultatov študentskih anket, ki jih vsako leto, za vsakega učitelja tudi opravijo. Problem, ki nastopi, je, da študenti, člani senata "hočejo" pregledati tudi vsa strokovna mnenja, češ, da drugače na senatu ne morejo odločati. Vsebinsko gledano strokovnih - znanstvenih mnenj niti ne morejo razumeti, ker še niso usposobljeni in ponovno poudarjate, po vseh univerzitetnih in posledično tudi fakultetnih habilitacijskih pravilih dajejo le mnenja, ki pa za odločanje na senatu niso obvezujoča. Npr., če je študentsko mnenje negativno, senat ni obvezan odločati negativno o kandidatu (saj včasih se kakšen študent hoče maščevati svojemu profesorju, ker je bil zanj preveč zahteven). Torej, po vsebinski in formalni plati študenti ne ugotavljajo strokovne usposobljenosti kandidata, ampak podajo mnenje o pedagoškem delu kandidata na osnovi rezultatov študentskih anket. In še, v skladu z Zakonom in Pravilnikom UL o varovanju osebnih podatkov, odgovornost "nosijo" le zaposleni, ki so zavezani tudi s podpisom ustrezne izjave. Kaj pa študenti, ki niso redno zaposleni na fakulteti. Prosite za mnenje, če je lahko do
- marca, ko imate naslednjo sejo senata, da boste na seji podali predlog sklepa. Naše mnenje boste posredovali tudi univerzi, za kar so vas tudi prosili, da se bodo tudi na UL odločili, kako s tem v zvezi in podali enotno mnenje za vse svoje članice. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec meni, da za zahtevo študentov, članov senata članice, za posredovanje celotne ocene strokovne usposobljenosti posameznega kandidata, ki jo pripravi tričlanska strokovna komisija, ni zakonske podlage. Z vidika pravice glasovanja v senatu namreč zadostuje povzetek ocene, ki ga v gradivu za sejo senata prejmejo vsi člani senata (tako iz vrst študentov kot tudi ostali) in iz katere izhaja, ali je komisija v konkretnem primeru podala pozitivno ali negativno mnenje o strokovni usposobljenosti kandidata. Posredovanje strokovne ocene kandidata članom senata (torej tudi študentom) v celoti bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti (
- čl. ZVOP-1). O b r a z l o ž i t e v: Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 z vsemi spremembami in dopolnitvami) v
- členu (varstvo osebnih podatkov) prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja ter določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Določeno je tudi, da ima vsakdo pravico seznaniti se z osebnimi podatki, ki so zbrani in se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Iz zgoraj citiranega
- člena Ustave Republike Slovenije izhaja, da se je ustavodajalec odločil za t.i. "obdelovalni model" in ne za t.i. "model zlorabe", saj je določil predvsem pravila za urejanje dopustne obdelave osebnih podatkov na zakonski ravni in ne načelne svobode obdelave osebnih podatkov, ki je lahko le izjemoma izrecno omejena z zakonom. Takšen model preprosto pomeni, da je na področju obdelave osebnih podatkov prepovedano vse, razen tistega, kar je z zakonom izrecno dovoljeno. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovano človekovo pravico do varstva osebnih podatkov, zaradi česar je takšen poseg dopusten, če je v zakonu določno opredeljeno, kateri osebni podatki se smejo obdelovati, jasno pa mora biti razviden tudi namen obdelave osebnih podatkov ter zagotovljeno ustrezno zavarovanje. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti ustavno dopusten, obdelovati pa se smejo le tiste vrste osebnih podatkov, ki so primerne in nujno potrebne za uresničitev zakonsko opredeljenega namena. Pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, so podrobneje določeni v ZVOP-1-UPB
- Po določbi
- točke
- člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v
- točki
- člena ZVOP-1-UPB1 definiran kot določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave) (
- točka
- člena ZVOP-1-UPB1). V
- členu ZVOP-1-UPB1 je podrobneje urejena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju ter določene izjeme od splošnih pravnih podlag. Prvi odstavek določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1-UPB1 pa glede navedenega pozna tudi tri izjeme, in sicer, da lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil, pri čemer morajo biti zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil; da se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe; ter da se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
- člen Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut) določa, da je senat članice najvišji strokovni organ članice. Senat sestavljajo učitelji članice, ki so zaposleni s polnim delovnim časom, in študentje. Član senata je lahko tudi učitelj kliničnega predmeta, ki ni zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom. Če tako določi članica s pravili, je lahko član senata članice tudi znanstveni delavec. Senat ima najmanj devet članov. Število članov senata določi članica s pravili, tako da so v senatu enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja članice. Sestavo senata in mandatno dobo določi članica s pravili, s tem da mora biti najmanj petina članov senata iz vrst študentov.
- točka
- člena Statuta pravi, da senat članice med drugim v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje poročevalce o usposobljenosti kandidata.
- tč. istega člena nadalje določa, da senat voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv, razen rednega profesorja in znanstvenega svetnika, oziroma predlaga senatu univerze kandidata za izvolitev v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika.
- člen Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/2007-ZŠtip (63/07 - popr.), v nadaljevanju ZViS) določa, da se postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda. Senat Univerze v Ljubljani je na seji dne
- 2001 na podlagi
- člena Statuta sprejel Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (v nadaljevanju Merila).
- člen Meril določa, da so lahko v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev voljeni kandidati, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, s svojim znanstvenim ali umetniškim, izobraževalnim in strokovnim delom dokazujejo znanstveno ali umetniško ustvarjalnost, pedagoško in strokovno usposobljenost, imajo praktične izkušnje v stroki in obvladajo aktivno vsaj en svetovni jezik. Pedagoška usposobljenost se ne ugotavlja za znanstvene delavce in strokovne visokošolske sodelavce. Pri presoji pedagoške usposobljenosti se za izvolitev upošteva: - razgledanost na področju, na katerem kandidat opravlja izobraževalno delo; - sposobnost za organizacijo izobraževalnega dela, sodobnost, razumljivost in uspešnost - predavanj, vaj, seminarjev, konzultacij in izpitov; - razvijanje laboratorijev; - zavzetost in uspešnost pri uvajanju študentov v znanstveno, umetniško ter strokovno delo; - mentorstvo pri diplomah, specializacijah, magisterijih in doktoratih, pri dopolnilnem ali drugem podiplomskem izobraževanju; - odnos do sodelavcev, uvajanje in spodbujanje, posebno mlajših sodelavcev, k znanstvenemu delu in k objavljanju in javnem poročanju o svojem delu, skrb za učiteljski naraščaj; - mnenje študentov o pedagoškem delu; - strokovna, pedagoška in metodična vrednost pedagoških pripomočkov, predvsem učbenikov (
- člen Meril). Nadalje
- člena Meril določa, da se mnenje o pedagoških sposobnostih oblikuje tudi na osnovi ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih, kjer je kandidat opravljal pedagoško delo. Rezultati vseh anket v predhodni elekcijski dobi, opremljeni s komentarjem študentskega sveta članice univerze, so osnova za dokazovanje pedagoške uspešnosti pri izvolitvah.
- člen Meril določa, da senat članice, kjer poteka postopek za izvolitev v naziv, razpravlja o predloženi vlogi ter imenuje najmanj tri poročevalce za oceno strokovne usposobljenosti kandidata. Poročevalec je lahko visokošolski učitelj ali znanstveni delavec istega ali višjega naziva, za katerega je kandidat predlagan. Med poročevalci morata biti vsaj dva visokošolska učitelja, ki imata naziv s področja, za katerega kandidat prosi. Nadalje Navodila za izvajanje meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (v nadaljevanju Navodila) Univerze v Ljubljani v osmem in devetem odstavku II. točke določajo, da morajo imeti člani komisije za strokovno oceno usposobljenosti kandidata isti ali višji naziv, za katerega je kandidat predlagan. Dva izmed članov morata imeti naziv s področja, za katerega kandidat prosi, en član komisije je praviloma z druge članice, kadar gre za izvolitev v naziv rednega profesorja pa z druge univerze. Člani komisije so lahko tudi upokojeni učitelji in znanstveni delavci ter tuji univerzitetni učitelji in znanstveni delavci z ustreznim nazivom. Pri interdisciplinarnih področjih morajo biti v komisiji obvezno zastopniki vseh ustreznih članic. Glede na navedene določbe poteka postopek za izvolitev v naziv pred senatom članice, katerega najmanj petino članov predstavljajo študenti. V postopku izvolitve med drugim senat ocenjuje tudi pedagoško in strokovno usposobljenost kandidata. Glede ocene strokovne usposobljenosti kandidata
- člena Meril izrecno določa, da jo podajo najmanj trije poročevalci, ki pa so lahko le visokošolski učitelji ali znanstveni delavci istega ali višjega naziva, za katerega je kandidat predlagan. Navedeno pomeni, da člani senata, ki so študenti, ne morejo biti poročevalci za oceno strokovne usposobljenosti kandidata. Iz navedenega tako sledi, da člani senata, ki so študentje, nimajo zakonske podlage, da bi se seznanili z gradivi, ki so podlaga za pripravo ocene strokovne usposobljenosti kandidata ter s samo strokovno oceno posameznega kandidata v celoti. Posredovanje strokovne ocene kandidata študentom v celoti bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti (
- čl. ZVOP-1). Osebni podatki, ki se obdelujejo, moramo biti namreč ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Študentom lahko posredujete samo tiste osebne podatke, glede katerih je podana pravna podlaga in namen obdelave. Kot izhaja iz vaših navedb, prejmejo vsi člani senata (tako študentje kot profesorji), za sejo senata isto gradivo, iz katerega izhaja tudi, ali je bila k imenovanju kandidata podana pozitivna ali negativna ocena strokovne usposobljenosti. Po mnenju Pooblaščenca navedeno zadostuje za potrebe glasovanja članov senata, zato ni pravne podlage, da bi študentom (in tudi drugim članom senata) v celoti posredovali oceno strokovne usposobljenosti kandidata. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026