Posredovanje zasebnih elektronskih sporočil tretjim osebam - IPRS

Posredovanje zasebnih elektronskih sporočil tretjim osebam + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.09.2009 Številka: 0712-413/2009/2 Kategorije:Elektronska pošta --> Kategorije: Elektronska pošta Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2009 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste mati petletnega otroka, glede katerega imate s pravnomočno odločbo urejena vsa statusna vprašanja z očetom. Oče otroka že nekaj časa vsa svoja elektronska sporočila v zvezi z otrokom, ki so naslovljena na vas, v vednost pošilja tudi številnim drugim fizičnim osebam in osebam javnega prava oz. institucijam (npr. CSD, Varuhu človekovih pravic RS, vrtcu), pri čemer na isti način vsem naštetim brez vašega soglasja pošilja tudi vaše odgovore na njegova elektronska sporočila, zato ste se znašli v neprijetnem položaju. Nobena od oseb, ki so ji sporočila vročena v vednost, ne odreagira na pisanje, niti takšnega ravnanja ne ustavi. Tako dejansko vse te osebe prejemajo in hranijo sporočila s podatki občutljive narave, ki so v večini primerov na meji kaznivosti, sami pa očetu ne morete preprečiti takega ravnanja. Tega ne stori tudi nihče od drugih, ki te podatke sprejemajo in očitno hranijo. Prosite nas za nasvet, kaj lahko storite v takšnem primeru. Pojasnjujete še, da so na ta način vsi naslovniki seznanjeni tako s podatkom, kje ste zaposleni, kot tudi z drugimi podatki (npr. kdaj ste v bolniškem staležu in zakaj, kdaj ste na letnem dopustu, ipd.). S tem sta prizadeta oba z otrokom, saj o obeh kopičijo podatke, ki jih enostransko in brez soglasja v vednost pošilja otrokov oče. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Uvodoma Pooblaščenec pojasnjuje, da se v vašem primeru pravica do zasebnosti iz
8. člena Ustave RS (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) povezuje tudi s pravico do varstva osebnih podatkov iz
9. člena Ustave RS. Glede na to, da se pristojnost Pooblaščenca razteza le na pravico iz
10. člena Ustave RS, Pooblaščenec v okviru svojih pristojnosti ugotavlja, da oče vašega otroka v konkretnem primeru nima ne vaše osebne privolitve, ne ustrezne zakonske podlage za posredovanje t.i. prometnih podatkov, povezanih z elektronskimi sporočili, ki ste jih vi poslali njemu in ki se v zbirki poslanih in prejetih elektronskih sporočil nahajajo v njegovem elektronskem poštnem predalu, tretjim osebam. Posredovanje prometnih podatkov (ob predpostavki, da gre pri tem za osebne podatke, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, saj so le takšni osebni podatki predmet varstva po ZVOP-1-UPB1) tretjim osebam brez ustrezne pravne podlage bi praviloma predstavljalo kršitev določb ZVOP-1-UPB
11. Ravno tako bi lahko šlo za kršitev določb ZVOP-1-UPB1, če bi oče vašega otroka skozi vsebino posredovanega elektronskega sporočila tretjim osebam brez vaše osebne privolitve in brez podlage v zakonu posredoval vaše osebne podatke, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Če glede na vse navedeno menite, da oče vašega otroka krši določila ZVOP-1-UPB1, lahko pri Pooblaščencu vložite prijavo zaradi zlorabe osebnih podatkov. Širši del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na pravico varstva tajnosti pisem in drugih občil (npr. prebiranje vsebine elektronskega sporočila, ki ne vsebuje podatkov, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov), pa lahko zavarujete preko postopkov pred pristojnimi sodišči O b r a z l o ž i t e v:
12. Pravica do zasebnosti in pristojnost Pooblaščenca Pooblaščenec uvodoma opozarja, da se »osebnostne pravice«, ki so določene v
13. Do
14. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS), pogosto povezujejo, Pooblaščenec pa je pristojen le za del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
15. člen Ustave RS. Vaš primer se nanaša zlasti na del širše pravice, katere meje so začrtane v
16. členu Ustave RS, ki v prvem odstavku zagotavlja tajnost pisem in drugih občil kot posebno obliko (kategorijo) pravice do zasebnosti iz
17. člena Ustave, pri čemer je gotovo, da to velja tudi za elektronsko pošto. To pravico je mogoče kršiti ne le v primeru, ko tretja oseba na nek nedovoljen način pride do komunikacijskega sredstva – pisma ali elektronskega sporočila in se na ta način seznani z njegovo vsebino, temveč tudi, če se vsebina pisma brez dovoljenja javno objavi, pa to javnosti ni bilo namenjeno. Poleg tega tudi naslovnika veže pošiljateljeva pravica pisemske tajnosti – toliko bolj, za kolikor bolj osebno pismo gre oziroma kolikor bolj se v pismu razkriva zasebnost pošiljatelja. Bistvo pisemske tajnosti je vendarle v tajnosti vsebine pisma. Ustava RS govori o tajnosti pisem in drugih občil - ali povedano širše, tajnosti vsebine tistega, kar se prenaša z določenim sredstvom komunikacije. Na podlagi povedanega Pooblaščenec meni, da je posredovanje zasebnih elektronskih sporočil tretjim osebam brez privolitve pošiljatelja elektronskega sporočila praviloma nedopustno. Pravno varstvo morebitne kršitve obravnavane pravice je zagotovljeno na kazenskopravnem in civilnopravnem področju, posameznik pa ga lahko uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Pooblaščenec na tem mestu zgolj pripominja, da Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/2008 in št. 39/2009; KZ-1) v
18. členu določa elemente kaznivega dejanja »kršitev tajnosti občil«, v
19. členu pa elemente kaznivega dejanja »nedovoljena objava zasebnih pisanj«. V civilnem pravu je ta pravica varovana v okviru splošnih pravil o odškodninski odgovornosti (kot možnost zahtevati povrnitev škode za duševne bolečine nastale zaradi okrnitve osebnostnih pravic – t.i. nepremoženjska škoda; izjemoma tudi kot možnost zahtevati povrnitev eventualne premoženjske škode). Ob navedenem Pooblaščenec pojasnjuje, da glede na določbo
20. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A) nima neposredne pristojnosti za ukrepanje v zvezi z vašim vprašanjem v delu, ki se nanaša na poseg v tajnost pisem in drugih občil, kar pomeni, da v konkretnem primeru ni pristojen za kvalifikacijo morebitne kršitve (oziroma presojo upravičenosti seznanitve tretjih oseb z vsebino elektronskih sporočil) in tudi ni pristojen za pregon ali sankcioniranje storilcev na kazenskopravnem ali civilnopravnem področju. Da bi lažje razumeli pristojnosti Pooblaščenca, je v nadaljevanju pojasnjenih nekaj splošnih pojmov, kot jih določa ZVOP-1-UPB1, v katerem je konkretizirana pravica iz
21. člena Ustave RS.
22. Varstvo osebnih podatkov Po določilu prve točke
23. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1-UPB1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
24. člena ZVOP-1-UPB1, ki kot zbirko osebnih podatkov opredeljuje vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Upoštevaje navedene določbe ZVOP-1-UPB1 Pooblaščenec v nadaljevanju tega mnenja konkretizira osnovne pojme in postavlja meje svoje pristojnosti v konkretni zadevi. S konkretno vsebino vaših elektronskih sporočil, ki jih oče vašega otroka pošilja tretjim osebam, Pooblaščenec ni seznanjen, zato zgolj na splošno pojasnjuje, da vsebina zasebnega elektronskega sporočila načeloma ne vsebuje varovanih osebnih podatkov po ZVOP-1-UPB1, razen če le-ta vsebuje osebne podatke, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, ki glede na uvodoma predstavljen sistem varstva osebnih podatkov predstavljajo varovane osebne podatke, in hkrati niso del obdelave, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potreben (prvi odstavek
25. člena ZVOP-1UPB1). Zato se Pooblaščenec v nadaljevanju tega mnenja ni posebej opredeljeval do vprašanja o upravičenosti posredovanja vsebine vaših elektronskih sporočil tretjim osebam. Nedvomno pa je vsebina elektronskega sporočila del pravice do zasebnosti, kot je opredeljena v
26. točki tega mnenja in katere kršitve sodijo v pristojnost sodišč. Toda predmet varstva v konkretnem primeru ni zgolj sama vsebina komunikacije, temveč vsi podatki, ki so integralni del te komunikacije. Pri uporabi telefona se je npr. izoblikovalo stališče, da pravnega varstva ne uživa zgolj sama vsebina pogovora, ampak tudi vsi podatki, povezani s telefonsko komunikacijo, kot so npr. spremljanje klicanih številk z določenega telefona, čas klica in trajanje pogovora. Avtorji Komentarja Ustave RS so navedli, da je z ustavnega vidika to argumentacijo mogoče prenesti na občevanje preko računalniških omrežij. Tako so pri komuniciranju preko računalniških omrežij (npr. pošiljanje elektronskih sporočil) varovani tudi podatki, povezani z elektronsko pošto – gre za t. i. prometne podatke. Pooblaščenec pri tem opozarja, da se v tem delu pravica do zasebnosti iz
27. člena Ustave RS (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) povezuje tudi s pravico do varstva osebnih podatkov iz
28. člena Ustave RS, saj prometni podatki lahko veljajo za zbirko osebnih podatkov, katere »zasebnost« varuje
29. člen Ustave RS. V skladu z navedenimi definicijami je potrebno ugotoviti, kateri deli elektronskega sporočila sodijo pod okrilje varstva osebnih podatkov v smislu ZVOP-1-UPB
30. Zbirka poslanih in prejetih elektronskih sporočil (t. i. inbox, outbox) vsebuje: - zbirko elektronskih naslovov, na katere je posameznik poslal elektronsko pošto oziroma iz katerih je elektronsko pošto prejel; - datum in čas pošiljanja oziroma sprejema; - zadevo; - druge tehnične podatke v povezavi s sporočilom (priponka, velikost …). V skladu z razlago primerov Halford v. Združeno kraljestvo in Copland v. Združeno kraljestvo , ki ju je obravnavalo Evropsko sodišče za človekove pravice, je moč nedvomno potrditi, da so prometni podatki (ob izpolnjevanju pogoja, da sestavine zbirke poslanih in prejetih elektronskih sporočil omogočajo določitev posameznika ali vsaj njegovo določljivost) tudi lahko osebni podatki. Upoštevaje definicijo zbirke osebnih podatkov v ZVOP-1-UPB1 je mogoče ugotoviti, da zbirka poslanih in prejetih elektronskih sporočil ustreza tej definiciji. Elektronski naslov posameznika je praviloma osebni podatek , več elektronskih naslovov posameznikov pa je mogoče urediti v strukturiran niz podatkov, saj se jih da obdelovati po abecednem vrstnem redu, po datumu prejema ali oddaje, po velikosti ipd.. Pogosto je mogoče iz zbirke vhodne in izhodne elektronske pošte (predvsem iz podatkov o pošiljatelju in po navedeni zadevi) ugotoviti tudi druge osebne podatke posameznika, kot so npr. zdravstveno stanje posameznika, versko prepričanje, sindikalno pripadnost, sorodstvena in drugačna razmerja, premoženjsko stanje itd. Pod predpostavko, da je na podlagi prometnih podatkov, vsebovanih v zbirki poslanih in prejetih elektronskih sporočil, posameznika mogoče določiti, ali pa je na njihovi podlagi posameznik določljiv, mora obdelavo (npr. posredovanje tretjim osebam) takšnih osebnih podatkov v zasebnem sektorju (kamor sodi oče vašega otroka kot fizična oseba) določiti zakon ali pa mora biti za obdelavo teh osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, na katerega se nanašajo, kot izhaja iz
31. člena ZVOP-1-UPB
33. Sklepno Skladno z navedenimi pravnimi podlagami in vašimi navedbami je glede konkretnega primera mogoče zaključiti, da oče vašega otroka v konkretnem primeru nima ne vaše osebne privolitve, ne ustrezne zakonske podlage za posredovanje t.i. prometnih podatkov, povezanih z elektronskimi sporočili, ki ste jih vi poslali njemu in ki se v zbirki poslanih in prejetih elektronskih sporočil nahajajo v njegovem elektronskem poštnem predalu, tretjim osebam. Takšen način posredovanja prometnih podatkov (ob predpostavki, da gre pri tem za osebne podatke, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, saj so le takšni osebni podatki predmet varstva po ZVOP-1-UPB1) tretjim osebam brez ustrezne pravne podlage bi načeloma predstavljal kršitev določb ZVOP-1-UPB
34. Ravno tako bi lahko šlo za kršitev določb ZVOP-1-UPB1, če bi oče vašega otroka v sami vsebini tretjim osebam posredovanega elektronskega sporočila brez vaše osebne privolitve in brez podlage v zakonu posredoval vaše osebne podatke, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Če glede na vse navedeno menite, da oče vašega otroka krši določila ZVOP-1-UPB1, lahko pri Pooblaščencu vložite prijavo zaradi zlorabe osebnih podatkov. Več o tem, kako vložiti prijavo, lahko preberete na spletni strani Pooblaščenca (http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/kako-vlozim-prijavo/), kjer je pripravljen tudi vzorec pritožbe. Pri tem vas Pooblaščenec opozarja, da je v prijavi zaradi zlorabe osebnih podatkov potrebno podrobno pojasniti okoliščine zatrjevane kršitve in priložiti tudi dokaze, ki potrjujejo navedbe prijavitelja, saj inšpekcijski organ le tako lahko ukrepa skladno s svojimi pristojnostmi. Širši del vaše pravice do zasebnosti z vidika varstva tajnosti pisem in drugih občil (npr. prebiranje vsebine elektronskega sporočila, ki ne vsebuje podatkov, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov) pa lahko zavarujete preko postopkov pred pristojnimi sodišči, kot to izhaja iz
35. točke obrazložitve tega mnenja. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026