← Slovenija

Posredovanje zdravstvene dokumentacije CSDja sodišču - IPRS

Posredovanje zdravstvene dokumentacije CSDja sodišču + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.02.2010 Številka: 0712-55/2010/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
  4. 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je bila vaša teta leta 2007 invalidsko upokojena na podlagi zdravniških potrdil, preiskav in mnenj. Zaradi njene invalidnosti ji je center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) postavil skrbnika. Skrbnik je na željo CSD k njim prinesel izvide, ki so jih na CSD obdržali kot dokaz, da je teta invalid. Sedaj je CSD sprožil postopek pred sodiščem za odvzem poslovne sposobnosti teti. Predlogu za uvedbo postopka je CSD priložil vso zdravniško dokumentacijo, ki jo je pred leti prejel od skrbnika. Prosite nas za mnenje o tem, ali je CSD to zdravstveno dokumentacijo upravičeno posredoval sodišču, glede na to, da jo je pridobil za drugačen namen. Zanima vas ali je to zloraba zdravstvenih podatkov. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. tč.
  6. odst.
  7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da je CSD v vlogi organa, ki je dolžan nadzirati izvajanje skrbništva, upravičen do osebnih podatkov varovanca, tudi do podatkov o njegovem zdravstvenem stanju, in je upravičen dokumentacijo varovanca, ki jo hrani, posredovati sodišču za namen začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti. Ali, koliko in kateri podatki so potrebni za izvajanje njegovih nalog pa je odvisno od vsebine odločbe o določitvi skrbnika (od obsega pooblastil) in od konkretnega primera. O b r a z l o ž i t e v: Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Občutljive osebne podatke ZVOP-1 definira kot podatke o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške (v nadaljnjem besedilu: prekrškovne evidence); občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Določba prvega odstavka
  9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko skladno s četrtim odstavkom istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pooblaščenec ni seznanjen s konkretno vsebino odločbe o postavitvi pod skrbništvo, niti ni seznanjen s pooblastili konkretnega skrbnika, zato se ne more opredeliti do vprašanja, katere podatke o varovanki lahko oziroma mora skrbnik posredovati CSD in katere podatke o varovanki sme CSD nadalje obdelovati. V nadaljevanju Pooblaščenec zato podaja zgolj splošno pojasnilo. V skladu s
  10. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (Uradni list RS, št. 69/04-UPB1, 101/07 Odl.US: U-I-328/05-12, 122/07 Odl.US: U-I-11/07-45; v nadaljevanju: ZZZDR) je namen skrbništva nad drugimi osebami varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje, pa tudi, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom. CSD imenuje skrbnika z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil. Kot že omenjeno Pooblaščenec ni seznanjen z vsebino odločb o postavitvi pod skrbništvo, in mu ni znano, za opravljanje katerih skrbniških opravil je pooblaščen skrbnik Poleg tega lahko CSD skladno z drugim odstavkom
  11. člena ZZZDR z odločbo omeji skrbnikove pravice in odloči, da bo posamezne skrbnikove naloge opravljal sam. Zakon torej omogoča veliko različnih situacij in brez poznavanja konkretnih pooblastil konkretnih subjektov je nemogoče natančneje govoriti o dolžnosti poročanja CSD. Od obsega skrbniških pooblastil in dolžnosti je namreč odvisno, o katerih skrbniških dejavnostih je dolžan skrbnik poročati CSD v skladu s
  12. členom ZZZDR. V vsakem primeru pa mora skrbnik CSD poročati in mu dati račun o svojem delu vsako leto kot tudi, kadar center za socialno delo to zahteva. Iz skrbnikovega poročila mora biti razvidna njegova skrb za osebo varovanca, zlasti kar zadeva njegovo zdravje, vzgojo in izobraževanje ter njegova skrb za vse drugo, kar je za varovanca potrebno. CSD mora vestno pregledati skrbnikovo poročilo in po potrebi ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo varovančeve koristi. Na podlagi prvega odstavka
  13. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 (20/88 popr.), Uradni list RS, št. 87/02-SPZ, 131/03-Odl.US: U-I-60/03-20, 77/08-ZDZdr; v nadaljevanju: ZNP) se postopek za odvzem poslovne sposobnosti začne na predlog pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva (torej CSD), javnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena. Podati predlog za odvzem poslovne sposobnosti sodi torej med zakonite pristojnosti CSD. Obdelava podatkov posameznika, ki naj se mu odvzame poslovna sposobnost, za namen začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti je dopustna in glede na namen samega odvzema poslovne sposobnosti in instituta skrbništva po svojem bistvu ne more posegati v upravičen interes posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Poleg tega Zakon o sodiščih (uradni list RS, št. 94/07-UPB4, 101/07-Odl.US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 31/08 Skl.US: U-I-304/07-11, 45/08, 47/09-Odl.US: U-I-54/06-32 (48/09 popr.), 96/09; v nadaljevanju: ZS) v
  14. členu določa, da so upravljavci zbirk osebnih in drugih varovanih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so sodišču potrebni za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, dolžni, na obrazloženo zahtevo sodnika, brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane podatke. Tako bi sodišče v vsakem primeru prišlo do zdravstvene dokumentacije, ki je pomembna za odločanje v konkretnem postopku za odvzem poslovne sposobnosti, ne glede na to kdo hrani to dokumentacijo – CSD, osebni zdravnik posameznika ali skrbnik. Pooblaščenec meni, da je CSD v vlogi organa, ki je dolžan nadzirati izvajanje skrbništva, upravičen do osebnih podatkov varovanca, tudi do podatkov o njegovem zdravstvenem stanju, in je upravičen dokumentacijo varovanca, ki jo hrani, posredovati sodišču za namen začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti. Koliko podatkov je potrebnih za izvajanje njegovih nalog pa je odvisno od vsebine odločbe o določitvi skrbnika (od obsega pooblastil) in od konkretnega primera. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.