Posredovanje zdravstvene dokumentacije odvetniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.05.2008 Številka: 0712-479/2008/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani! Prejeli smo vašo vlogo z dne
- 2008, v kateri sprašujete: Iz odvetniške družbe so se po pooblastilu žene obrnili na vas s prošnjo za kopijo kompletne medicinske dokumentacije njenega moža, saj se po njihovih navedbah, zastavlja vprašanje njegove poslovne sposobnosti in s tem v zvezi postavitve skrbnika. Ob tem se sklicujejo na določilo
- člena Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOdv). Pripomba informacijskega pooblaščenca je, da je
- člen zaradi izjemno široke podlage, ki jo sicer daje, potrebno dosledno spoštovani in ga razumeti skladno z jezikovno interpretacijo. V nasprotnem primeru bi bila pridobitev podatkov v nasprotju z
- členom. V primeru, da bi odvetnik pridobil osebne podatke izven namena, določenega v zakonu, bi grobo kršil načelo sorazmernosti. Ob tem v konkretnem primeru ne morete mimo dejstva, da je verjetno interes stranke materialne narave in ne veste, kako bi pravzaprav na to reagiral mož, na katerega se dokumentacija nanaša. Dne 1.2.2008 je ..., ki je bolnika tudi pregledal, ocenil, da bolnik ni bil sposoben soditi o svojem zdravstvenem stanju, ni pa bilo govora o kakšni opravilni nesposobnosti. Torej, žena in sin želita skrbništvo nad možem oz. očetom, s tem seveda tudi nad upravljanjem z njegovim premoženjem. Kaj lahko v konkretnem primeru storite? Primer je zelo občutljiv tudi iz tega stališča, da je bilo že v času hospitalizacije na oddelku nemalo neprijetnih dogodkov ob soočenju žene in sedanje partnerke in ostalih svojcev z osebjem. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov z vidika
- člena ZVOP-1 predstavlja
- člen ZOdv, kar v smislu obdelave občutljivih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju v obravnavanem primeru v zvezi s
- točko
- člena ZVOP-1 pomeni, da lahko odvetnik v postopku uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku, kamor sodi tudi ugotavljanje opravilne sposobnosti vašega bolnika, na podlagi veljavnega pooblastila o zastopanju in dokazil, da so podatki nujni za opravljanje konkretnih procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke, bodisi pred sodiščem, bodisi pred drugim pristojnim organom, od vas zahteva predložitev medicinske dokumentacije. Pri tem mora odvetnik dokazati, da osebnih podatkov, ki jih zahteva (potrebuje), na drugačen način (na primer preko sodišča) ne more dobiti. Izhajajoč iz načela sorazmernosti, opredeljenega v
- členu ZVOP-1 to pomeni, da odvetnik lahko zahteva kompletno medicinsko dokumentacijo le, če je to primerno in predvsem nujno potrebno za uresničitev opredeljenega namena – ugotavljanja opravilne sposobnosti. V nasprotnem primeru lahko odvetniška pisarna, ob izpolnjevanju zgoraj opisanih pogojev, zahteva le kopije tiste zdravstvene dokumentacije vašega bolnika, ki je nujna za ugotavljanje opravilne sposobnosti in za katero dokaže, da se jo na drugačen način ne more pridobiti in zato v skladu z načelom sorazmernosti ne pomeni neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Ker pa Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju Pooblaščenec) niso znane vse podrobnosti in okoliščine dejanskega primera, se v konkretni zadevi ne more natančno opredeliti, katere podatke odvetniku lahko posredujete. Navedena presoja je namreč primarno v presoji upravljavca osebnih podatkov, zato Pooblaščenec še dodatno pojasnjuje, da bi lahko vsebinsko presojo upravičenosti posredovanja osebnih podatkov opravil v primeru, če bi bil uveden inšpekcijski postopek. O b r a z l o ž i t e v: V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Kot izpeljavo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi
- člen ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so v skladu z načelom sorazmernosti, opredeljenim v
- členu ZVOP-1, primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Nadalje pa ZVOP-1 za občutljive osebne podatke, kamor skladno z določilom
- točke
- člena ZVOP-1 sodijo tudi podatki o zdravstvenem stanju, v
- členu še posebej določa, da se lahko zaradi njihove občutljive narave obdelujejo le v naslednjih primerih:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Zakonsko podlago z vidika
- člena ZVOP-1 predstavlja
- člen ZOdv, ki v
- odstavku določa, da so državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Na podlagi
- odstavka istega člena pa je odvetnik upravičen od upravljavcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. Te pravice pa odvetnik nima, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom (
- odstavek
- člena ZOdv). Napisano z vidika obdelave občutljivih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju v obravnavanem primeru v smislu
- točke
- člena ZVOP-1 pomeni, da lahko odvetnik v postopku uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku, kamor sodi tudi ugotavljanje opravilne sposobnosti vašega bolnika, na podlagi veljavnega pooblastila o zastopanju in dokazil, da so podatki nujni za opravljanje konkretnih procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke, bodisi pred sodiščem, bodisi pred drugim pristojnim organom, od vas zahteva (pričakuje) predložitev medicinske dokumentacije. Pri tem mora odvetnik dokazati, da osebnih podatkov, ki jih zahteva, na drugačen način (na primer preko sodišča) ne more dobiti. Izhajajoč iz načela sorazmernosti, opredeljenega v
- členu ZVOP-1, to pomeni, da odvetnik lahko zahteva kompletno medicinsko dokumentacijo le, če je to primerno in predvsem nujno potrebno za uresničitev opredeljenega namena – ugotavljanja opravilne sposobnosti. V nasprotnem primeru lahko odvetniška pisarna, ob izpolnjevanju zgoraj opisanih pogojev, zahteva le kopije tiste zdravstvene dokumentacije vašega bolnika, ki je nujna za ugotavljanje opravilne sposobnosti in za katero dokaže, da se jo na drugačen način ne more pridobiti in zato po načelu sorazmernosti ne pomeni neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Iz narave stvari procesnih dejanj namreč izhaja, da se odvetnikovo upravičenje, urejeno v
- odstavku
- člena ZOdv nanaša na osebne podatke nasprotne stranke, proti kateri se procesna dejanja tudi opravljajo. Za pridobitev osebnih podatkov svoje stranke odvetnik zakonskega pooblastila namreč ne potrebuje, saj jih lahko v smislu
- in
- člena ZVOP-1 pridobi neposredno od nje ali pa na podlagi njene pisne privolitve. Ker pa Pooblaščencu niso znane vse podrobnosti in okoliščine dejanskega primera, v konkretni zadevi ne more natančno opredeliti, katere podatke odvetniku lahko posredujete. Navedena presoja je namreč primarno v presoji upravljavca osebnih podatkov, zato Pooblaščenec še dodatno pojasnjuje, da bi lahko vsebinsko presojo upravičenosti posredovanja osebnih podatkov lahko opravil v primeru, če bi bil uveden inšpekcijski postopek. Odgovor na vaše vprašanje, z navedbo celotne pravne podlage, na kateri temelji, najdete tudi na spodaj navedenih povezavah do spletnih strani Informacijskega pooblaščenca (http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov), kjer so že objavljena pravna mnenja, za podobno dejansko stanje, kot v vaši vlogi, z dne
- 2008: 0712-28/2006/2 0712-1049/2007/4 0712-61/2008/2 S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026