Posredovanje zdravstvene dokumentacije staršev petnajstletnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.11.2011 Številka: 0712-1/2011/3269 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 21.11.2011 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste od matere petnajstletnega pacienta prejeli zahtevo za pridobitev pacientove zdravstvene dokumentacije o zdravljenju v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Iz zdravstvene dokumentacije naj bi bilo sicer razvidno, da je mati navedena kot kontaktna oseba, vendar pa naj bi iz njene zahteve izhajalo, da sta pacientova starša ločena in da je oče otroka v sodnem postopku »uspel v predodelitvi otroka« in je njo »popolnima odstranil« ter ji »preprečil dostop do kakršnihkoli podatkov, kaj šele do otrok (dvojčkov)«. Mati navaja, da življenje otrok pri očetu ne teče kot bi moralo, in da bi oče moral zaprositi za republiško štipendijo in za dodatek za nego otroka, ki naj bi ga otrok imel, ko je še bil pri materi. Tega pa ni storil, zato želi mati sama zaprositi za dodatek za nego otroka, ker je prepričana, da je otrok do tega upravičen, in zato prosi, da ji posredujete fotokopije otrokove zdravstvene dokumentacije. Citirate
- člen Zakona o pacientovih pravicah in navajate, da v pacientovi zdravstveni dokumentaciji ni nobene prepovedi glede posredovanja zdravstvene dokumentacije. Sklicujete se tudi na mnenje Pooblaščenca št. 0712-114/2011/2 z dne 27.
- 2011 in menite, da morate pred posredovanjem pridobiti privolitev pacienta v posredovanje njegove zdravstvene dokumentacije materi. Pooblaščencu ste posredovali tudi odgovor, ki ste ga pripravili za prosilko, v katerem jo pozivate, naj predloži otrokovo privolitev v posredovanje svoje zdravstvene dokumentacije, pri tem pa se sprašujete, ali ima mati sploh možnost priti v stik z otrokom, da bi takšno privolitev pridobila. Pooblaščenca sprašujete, kako pravilno rešiti zadevo in ali mora pacient privolitev podati na predpisanem obrazcu, ali zadostuje, da poda pisno izjavo, v kateri navede osebe, ki jim dovoljuje, da se jim njegova zdravstvena dokumentacija in/ali informacije o zdravstvenem stanju sporočajo oz. se jim lahko ti podatki dostavijo na njihovo zahtevo. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. ZPacP razlikuje med posredovanjem informacij o zdravstvenem stanju pacienta (
- člen ZPacP) in seznanitvijo z zdravstveno dokumentacijo pacienta (
- člen ZPacP). Za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo pacienta velja princip izrecne privolitve – izvajalec zdravstvenih storitev seznanitve z zdravstveno dokumentacijo pacienta ne sme omogočiti nikomur, razen tistim, ki jim pacient to izrecno dovoli (oziroma jim takšno pravico daje zakon). Pacient sicer lahko vnaprej izrecno dovoli seznanitev določenim osebam oziroma določeni vrsti oseb, vendar če takšne privolitve ni dal vnaprej to ne pomeni nujno, da je tudi ob postavljeni zahtevi prosilca ne bi dal – izvajalec zdravstvenih storitev mora po mnenju Pooblaščenca ob postavljeni zahtevi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo, ugotavljati pravo voljo pacienta. Veljavnost privolitve v posredovanje zdravstvene dokumentacije pacienta je treba presojati primeroma. Pooblaščenec je v zadevah seznanitve z zdravstveno dokumentacijo pacienta pritožbeni organ, zato se do vaših vprašanj ne more in ne sme bolj konkretno opredeliti. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da
- člen Zakona o pacientovih pravicah (Ur. l. RS, št. 15/08; v nadaljevanju: ZPacP) ureja pravice v zvezi s seznanitvijo z informacijami o zdravstvenem stanju pacienta, pravice v zvezi s seznanitvijo s celotno zdravstveno dokumentacijo pacienta pa ureja ZPacP v
- členu in osmem odstavku
- člena (ki se glede postopka uresničevanja te pravice sklicuje na
- člen ZPacP). Izvajalci zdravstvenih storitev so dolžni vse, kar o pacientu izvedo pri opravljanju svojega poklica varovati kot poklicno skrivnost. Varovanja poklicne skrivnosti (urejeno je v
- členu ZPacP) jih lahko odveže le zakon, sodišče, pacient sam in v določenih primerih nekatere druge osebe, če tako določa zakon (drugi odstavek
- člena ZPacP). Pacient ima z dopolnjenim
- letom starosti pravico določiti komu, kdaj in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju sme, mora ali ne sme izvajalec zdravstvenih storitev sporočiti, če zakon ne določa drugače. ZPacP je določil, da je takšna izjava volje pacienta veljavna šele, če je podana pisno ali če je podana ustno ob prisotnosti dveh polnoletnih prič. Če pacient ne izkoristi te svoje pravice, se na podlagi petega odstavka
- člena ZPacP informacije o njegovem zdravstvenem stanju lahko sporočijo staršem oziroma skrbniku pacienta, družinskim članom, bližnjim osebam ter osebam, ki so bile v zvezi s konkretnim medicinskim posegom oziroma zdravstveno oskrbo upravičene dati privolitev, če pacient ni bil sposoben odločanja o sebi. Enako velja za posredovanje zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša na konkreten medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo v primerih, ko pacient ni sposoben odločanja. Osebe, ki so po zakonu ali pooblastilu pacienta upravičene do odločanja o pacientovi zdravstveni oskrbi, imajo na podlagi izrecne določbe šestega odstavka
- člena ZPacP pravico do seznanitve le s tisto zdravstveno dokumentacijo, ki je potrebna za odločanje o konkretni zdravstveni oskrbi, o kateri so upravičeni odločati. Zakonodajalec se je glede sporočanja informacij o zdravstvenem stanju pacienta torej odločil za princip podajanja izrecne prepovedi – informacije o zdravstvenem stanju pacienta tako lahko izvajalec zdravstvenih storitev sporoči upravičenim osebam (staršem oziroma skrbniku pacienta, družinskim članom, bližnjim osebam ter osebam, ki so bile v zvezi s konkretnim medicinskim posegom oziroma zdravstveno oskrbo upravičene dati privolitev), razen v primeru, da je pacient to izrecno pisno prepovedal pri izvajalcu zdravstvenih storitev. Če takšne prepovedi pacient ni podal samoiniciativno, je tudi izvajalec zdravstvenih storitev pred posredovanjem informacij o zdravstvenem stanju praviloma ni dolžan posebej iskati, razen v primeru, da okoliščine primera kažejo, da bi pacient sporočanje informacij prepovedal, če bi bil izrecno vprašan. Pravica do seznanitve s celotno zdravstveno dokumentacijo pacienta pa je primarno urejena v
- členu ZPacP. S celotno zdravstveno dokumentacijo pacienta se lahko seznani v prvi vrsti pacient. Druge osebe se lahko seznanijo s celotno zdravstveno dokumentacijo pacienta le, če imajo za to podlago v zakonu (na primer starši kot zakoniti zastopniki svojih otrok pred dopolnjenim 15 letom starosti, v določenih primerih sodišče … ) ali v pisnem pooblastilu pacienta (v tem primeru pooblaščenec za pacienta uresničuje pravico do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo). Pacient pa ima na podlagi osmega odstavka
- člena ZPacP pravico vnaprej določiti osebe, ki se lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, katerim seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo prepoveduje, če to ni v nasprotju z zakonom (gre za primere, ko zakon določa pravico do seznanitve, če pacient tega ni prepovedal). Zakonodajalec se je glede seznanitve s celotno zdravstveno dokumentacijo pacienta odločil za princip podajanja izrecne privolitve – izvajalec zdravstvenih storitev tako zdravstvene dokumentacije pacienta ne sme posredovati nikomur, razen tistim, ki imajo izrecno zakonsko podlago ali izrecno pisno privolitev pacienta. Če pacient takšne izrecne vnaprejšnje privolitve v posredovanje njegove zdravstvene dokumentacije ni podal, jo mora izvajalec zdravstvenih storitev iskati posamično ob prejemu zahteve za posredovanje zdravstvene dokumentacije pacienta. Pacient lahko privoli v posredovanje njegove zdravstvene dokumentacije oziroma odkloni posredovanje informacij o njegovem zdravstvenem stanju za posamezen medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo ali za vse bodoče medicinske posege oziroma bodočo zdravstveno oskrbo pri določenem izvajalcu zdravstvenih storitev. Če takšne privolitve za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo ni podal vnaprej pa to ne pomeni, da takšne privolitve ne bi dal tudi ob postavljeni posamični zahtevi s strani konkretnega prosilca. V tem primeru krog upravičencev do seznanitve, ki ga lahko določi pacient, namreč ni omejen na ožje družinske člane, ampak lahko pacient privoli v posredovanje njegove zdravstvene dokumentacije komurkoli (na primer prijateljem, odvetniku ali novinarju). Seveda lahko tudi glede posredovanja informacij o njegovem zdravstvenem stanju pacient določi kogarkoli, vendar pa ozkemu krogu upravičencev že zakon daje pravico do pridobitve teh informacij, kar pa lahko pacient izrecno prepove. ZPacP glede obličnosti prepovedi oziroma privolitve v
- odstavku
- člena (na katerega napotuje tudi
- odstavek
- člena ZPacP) določa, da mora biti izjava podana pisno na obrazcu iz
- člena ZPacP ali ustno ob prisotnosti dveh prič. Iz same dikcije zakona je torej mogoče razumeti, da se privolitev lahko poda le na predpisanem obrazcu, sicer ni veljavna. Dr. Korošec v komentarju k
- in
- členu ZPacP pojasnjuje, da posebna oblika privolitve pacienta ne odškodninsko ne kaznovalnopravno načeloma ni pogoj za veljavnost privolitve oziroma zavrnitve pacienta v medicinski poseg, saj sodobno pravo zahteva ugotavljanje prave izražene volje. Tudi ZVOP-1 načeloma ne zahteva nobene posebne oblike za izraz volje glede obdelave osebnih podatkov, določa pa, da je privolitev v obdelavo občutljivih osebnih podatkov (podatki o zdravstvenem stanju so občutljivi osebni podatki) praviloma pisna. Vsekakor tudi dejstvo, da je privolitev podana na obrazcu iz
- člena ZPacP, samo po sebi še ne pomeni, da je privolitev veljavna (na primer, če ni podana prostovoljno, ni veljavna), tako je treba veljavnost privolitve v posredovanje zdravstvene dokumentacije pacienta vedno presojati primeroma. O zahtevi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo pacienta na podlagi sedmega odstavka
- člena v povezavi z osmim odstavkom
- člena ZPacP odloči izvajalec zdravstvenih storitev v petih dneh od prejema zahteve. Če zahtevo delno ali v celoti zavrne, pa imajo upravičene osebe pravico vložiti pritožbo pri Pooblaščencu. Pooblaščenec je torej v zadevah seznanitve z zdravstveno dokumentacijo pacienta pritožbeni organ, zato se do vaših vprašanj ne more in ne sme konkretno opredeliti, saj bi s tem prejudiciral odločitev v morebitnem pritožbenem postopku. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026