Posredovanje zdravstvenega kartona odvetniku - IPRS

Posredovanje zdravstvenega kartona odvetniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.08.2007 Številka: 0712-733/2007/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2007 po e-pošti prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede zahteve, ki jo je podal odvetnik po pooblastilu stranke – matere, v kateri prosi za posredovanje celotnega zdravstvenega kartona za mladoletnega otroka, ki je bil s sodbo sodišča dodeljen v varstvo in skrb očetu. Zahtevek utemeljuje z določili
5. člena Zakona o odvetništvu in z navedbo, da se želi mati natančno seznaniti, ali oče skrbi za pravilno in redno zdravljenje otroka. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
6. točke prvega odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05 - ZInfP in 51/07-ZUstS; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ker Pooblaščenec ni v celoti seznanjen z dejanskim stanjem v konkretni zadevi, vam podajamo zgolj splošno pojasnilo. 1 Možne pravne podlage za seznanitev z osebnimi podatki v zdravstveni dokumentaciji in pogoji zanjo 1.1 Samostojna pravica odvetnika do seznanitve z osebnimi podatki druge osebe - pojasnila glede
9. člena Zakona o odvetništvu Ustava Republike Slovenije v
10. členu določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Temeljni in sistemski predpis na tem področju pa je ZVOP-
12. člen ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (načelo sorazmernosti). Prvi odstavek
13. člena ZVOP-1 določa splošno pravilo, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo (npr. razkrivajo, sporočajo, posredujejo), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ta ali katerikoli drug zakon), ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V konkretnem primeru Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in 24/01, v nadaljevanju ZOdv) predstavlja podlago v smislu določbe
14. člena ZVOP-
15. ZOdv v prvem odstavku
16. člena določa, da državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, so dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Drugi odstavek istega člena pa določa, da je odvetnik upravičen od upravljavcev zbirk podatkov (tu so mišljeni tudi izvajalci zdravstvenih storitev) zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. Slednjo zahtevo oziroma pogoj je zaradi izjemno široke podlage, ki jo sicer daje obravnavani člen, potrebno dosledno spoštovati in jo razumeti skladno z jezikovno interpretacijo. V nasprotnem primeru bi bila pridobitev podatkov v nasprotju z
17. členom ZVOP-
18. Pri tem Pooblaščenec posebej opozarja na zgoraj navedeno načelo sorazmernosti, ki med drugim določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se obdelujejo. V primeru, ko bi odvetnik pridobil osebne podatke izven namena, določenega v zakonu (torej za potrebe procesnih dejanj), bi grobo kršil tudi načelo sorazmernosti. 1.2 Zastopanje pri uveljavljanju pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Ena od možnih podlag za seznanitev staršev z zdravstveno dokumentacijo otroka je uveljavljanje pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (t.j. otrokovimi) v okviru zastopanja (t.j. nastopanja v pravnem prometu v imenu in na račun otroka kot otrokovi zakoniti zastopniki). Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kot sicer ustavna kategorija, je konkretizirana v
19. členu ZVOP-
20. Osrednji del pravice se kaže v dolžnosti upravljavca osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje. Nekatere podrobnosti glede načina uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, so urejene v določbah
21. člena ZVOP-
22. Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo je tudi samostojna pravica na področju zdravstvenega prava, ki jo določa prvi odstavek
23. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). Drugi odstavek istega člena še določa, da za otroke do
24. leta starosti in za osebe pod skrbništvom uveljavljajo pravice iz prejšnjega odstavka njihovi starši oziroma skrbniki. Širšo starostno mejo za zastopanje s strani staršev pri razrešitvi varovanja poklicne skrivnosti zdravnika (ki se v enem segmentu in indirektno nanaša tudi na posredovanje zdravstvene dokumentacije) določata
25. člen ZZDej in
26. člen Zakona o zdravniški službi z določbo, da dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe (t.j. do
27. leta) in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Omenjeno kolizijo v starostni meji je po mnenju Pooblaščenca potrebno razumeti tako, da otrok do
28. leta starosti ne more samostojno zahtevati seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo, po
29. letu starosti pa jo lahko otrok zahteva samostojno. Do otrokovega
30. leta starosti jo lahko zahtevajo tudi starši, s tem, da ima otrok, ki je dopolnil
31. let možnost, da izrecno prepove seznanjanje staršev z njegovo zdravstveno dokumentacijo (ne more pa prepovedati drugih vidikov razrešitve varovanja poklicne skrivnosti). Temeljno pravilo torej je, da lahko pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki uveljavlja posameznik sam ali pa jo zanj uveljavlja zakoniti zastopnik (starši ali skrbnik) oziroma drug zastopnik po pooblastilu. Zastopanje pomeni nastopanje v pravnem prometu (izjavljanje pravno relevantne volje) v imenu in na račun zastopanega oziroma skrb za uresničevanje zastopančevih pravic in dolžnosti ter pravnih koristi. Razlog za potrebo po zastopanju je otrokova poslovna nesposobnost in omejena poslovna sposobnost. Poslovna sposobnost pomeni pravno priznano možnost, da oseba sama vstopa v pravna razmerja (sklepa pravne posle) oziroma sama izjavlja pravno relevantno voljo (t.j. izjava volje ima pravne učinke). Po splošni reditvi, je mladoletnik do
32. leta starosti popolnoma poslovno nesposoben. Z dopolnjenim
33. letom starosti mladoletnik pridobi omejeno poslovno sposobnost, ki omogoča, da mladoletnik lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače; za veljavnost teh poslov je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti (
34. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). K zgornjim navedbam je potrebno dodati, da lahko mladoletnik pridobi popolno poslovno sposobnost še pred
35. letom starosti, če sklene zakonsko zvezo ali postane roditelj. Dejstvo, da seznanitev z zdravstveno dokumentacijo zahteva odvetnik, v ničemer ne vpliva na način uresničevanja obravnavane pravice, saj odvetnik kot pooblaščenec matere, v njenem imenu in na njen račun lahko zahteva seznanitev namesto matere. Gre torej za zastopanje (nastopanje v pravnem prometu za drugega), ki ima podlago v mandatni pogodbi oziroma izrecni pooblastitvi, kar pa mora odvetnik izkazati s pisno listino. V konkretnem primeru gre pač za verigo zastopanj (otrok ← mati ← odvetnik). 1.3 Samostojna pravica staršev do seznanitve z osebnimi podatki otroka (utemeljitev in časovne meje uresničevanja pravice staršev do seznanitve z osebnimi podatki otroka): 1.3.1 Splošno Čeprav je izhodišče zgoraj obravnavane podlage (točka 1.2) temeljnega pravila zastopanje (ZZZDR namreč v prvem odstavku
36. člena določa, da mladoletne otroke zastopajo starši), pa je pravica staršev do seznanitve z osebnimi podatki otroka lahko izpeljana tudi iz roditeljske pravice. Glede utemeljitve podlage in (otrokove) starostne meje, do katere smejo starši vpogledati v osebne podatke svojih otrok, se je mogoče opreti predvsem na institut roditeljske pravice staršev, kot je ta urejena v ZZZDR. 1.3.2 Roditeljska pravica kot podlaga za seznanitev z osebnimi podatki otroka ZZZDR v
37. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico, kot t.i. dolžnostno upravičenje. Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni osemnajst let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. Poleg tega lahko roditeljsko pravico v posebnih primerih sodišče v nepravdnem postopku tudi odvzame. Zato je po mnenju Pooblaščenca pravica do seznanitve z osebnimi podatki otroka tudi pravica staršev, katerim roditeljska pravica ni bila odvzeta. Za učinkovito uresničevanje roditeljske pravice je ključnega pomena, da imajo starši možnost seznaniti se s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko odločajo o tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za otroka, saj lahko le na ta način skrbijo za največje koristi otroka. Takšno mnenje je mogoče nadalje utemeljiti tudi s
38. členom ZZZDR, ki določa, da so starši dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje ter jih vzgajati. V
39. odst. istega člena pa zakon navaja še, da so starši dolžni po svojih močeh skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje. Zakon torej staršem nalaga dolžnost, da se aktivno prizadevajo za doseganje največjih koristi za svojega otroka. Glede na zgornje stališče je potrebno dodati, da lahko starši pravico do seznanitve z osebnimi podatki otroka uresničujejo tudi po polnoletnosti otroka v primeru, da jim je bila roditeljska pravica skladno z določbami ZZZDR, podaljšana. 1.3.3 Sklepno Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da se starši lahko seznanijo z osebnimi podatki svojih otrok, v kolikor in dokler so nosilci roditeljske pravice. To pomeni, da v primeru, da je bila v konkretnem primeru materi odvzeta roditeljska pravica, ta ne more zahtevati seznanitve z osebnimi podatki otroka. Samo dejstvo, da je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo očetu, pa še ne pomeni, da mati ni nosilka roditeljske pravice. Predpostavka obstoja roditeljske pravice daje staršem lastno pravico do seznanitve z osebnimi podatki otroka (to pravico lahko starši izvršujejo poleg otroka), kar pomeni, da ta ni nujno izvedena iz dejstva, da so starši otrokovi zakoniti zastopniki. Če bi starši dostopali do osebnih podatkov otroka zgolj kot zakoniti zastopniki (npr. zaradi zdravstvene nezmožnosti otroka, da bi sam vpogledal v podatke), bi podatke pridobivali za (v imenu in na račun) otroka. Roditeljska pravica je namreč večplastna, ker vsebuje različne pravice in dolžnosti. Ena od pomembnejših (pravic in hkrati dolžnosti) je zakonito zastopanje, ki je kot element roditeljske pravice nujen za njeno izvrševanje. 1.3.4 Omejitve in dejstvo, da podatke zahteva odvetnik Tudi v tem primeru dejstvo, da seznanitev z zdravstveno dokumentacijo zahteva odvetnik, v ničemer ne vpliva na možnost uresničevanja obravnavane pravice, kar je bilo pojasnjeno v točki 1.
40. Potrebno je še dodati, da starši pri izvrševanju pravice do seznanitve z osebnimi podatki otroka niso neomejeni. V nadaljevanju navajamo del mnenja št. 0712-83/2006/1 , ki jedostopen na spletni strani Pooblaščenca: Relativnost obravnavane pravice, ki jo je mogoče utemeljiti z dejstvom, da v določenih življenjskih primerih nekatere otrokove pravice prevladajo nad pravico staršev, izhaja tudi iz
41. odst.
42. čl. Konvencije o otrokovih pravicah (UL SFRJ – MP, št. 15-65/1990, v nadaljevanju: KOP). Ta določa, da noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, op. Pooblaščenca), družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadom na njegovo čast in ugled. Ker ima otrok v skladu z
43. odst.
44. KOP pravico do zakonitega varstva proti takšnemu vmešavanju ali napadom, je omenjen »interesni konflikt« v takih primerih mogoče rešiti v korist otroka tudi z neposrednim sklicevanjem na
45. in
46. čl. Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (UL RS – MP, št. 26-82/1999, v nadaljevanju: EKUOP).
47. in
48. čl. EKUOP namreč določata, da so pravosodni organi pooblaščeni, da v postopkih, ki zadevajo otroka, imenujejo posebnega zastopnika, kadar notranje pravo staršem preprečuje zastopati otroka zaradi nasprotja interesov med njimi in otrokom oziroma ima otrok pravico osebno ali prek drugih oseb ali organov za to zaprositi. V povezavi z
49. čl. EKUOP pa se napisano lahko razteza iz postopkov, ki zadevajo otroka pred pravosodnimi organi, tudi na postopke, ki zadevajo otroke pred drugimi organi in na zadeve, ki niso predmet postopkov in zadevajo otroke, kar velja tudi za konkretni primer. 2 Sklepno Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da so možnosti in pogoji za seznanitev odvetnika z osebnimi podatki otroka (ki se nahajajo v zdravstveni dokumentaciji) odvisni od tega, na kateri podlagi bo zahtevo odvetnika presojal upravljavec. Ob enakem dejanskem stanju, presoja zahteve na podlagah iz točk 1.1, 1.2 in 1.3 lahko daje različne rezultate oziroma postavlja različne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Ne glede na navedeno, je Pooblaščenec mnenja, da je v konkretnem primeru že na podlagi, ki je bila obravnavana pod točko 1.3, dopustno odvetniku posredovati fotokopijo zdravstvenega kartona otroka, seveda pod pogojem, da se odvetnik v postopku izkaže s pisnim pooblastilom. Če je upravljavec v dvomu glede obstoja roditeljske pravice, lahko od prosilca zahteva tudi izpis iz matičnega registra. V primeru, da bi se zahteva presojala zgolj na podlagi
50. člena ZOdv, bi moral odvetnik poleg pooblastila določno izkazati še, za katera konkretna procesna dejanja v okviru zastopanja bo podatke potreboval. Pooblaščenec dodaja, da izvajalec zdravstvenih storitev ne sme zagotavljati uresničevanja zgoraj obravnavanih pravic na način, ki bi dopuščal možnost izgube, uničenja, izbrisa ali spremembe zdravstvene dokumentacije. Zato v zgornjih primerih posredovanje originalne dokumentacije ni dopustno, pač pa je dopustno posredovanje fotokopij ali zagotovitev vpogleda v zdravstveni karton pri izvajalcu zdravstvenih storitev. V konkretnem primeru lahko izvajalec odvetniku zaračuna tudi stroške posredovanja (gl.
51. člen ZVOP-1). Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026