Posredovanje zdravstvenega kartona specialistu medicine dela + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.02.2007 Številka: 0712-131/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Delovna razmerja Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 in
- 2007 prejel vaši e-sporočili. V njih pojasnjujete, da morate, kadar vas delodajalec pošilja na preventivni zdravstveni pregled k specialistu medicine dela, s seboj prinesti zdravstveno kartoteko od osebnega zdravnika. Zdravnik, ki opravi preventivni pregled, si na podlagi teh podatkov nastavi svojo kartoteko. Ker pa vas delodajalec pošilja na zdravstvene preglede k različnim izvajalcem zdravstvenih storitev, si vsak od teh prepisuje podatke o zdravstvenem stanju iz vaše kartoteke od osebnega zdravnika. Pri tem menite, da je s tem kršena vaša pravica do varstva osebnih podatkov, saj niste dolžni po celi Sloveniji raznašati svojih podatkov o zdravstvenem stanju in da naj specialist medicine dela sam ugotovi zdravstveno stanje in na podlagi tega izda zdravniško spričevalo. Na podlagi povedanega nas prosite za mnenje kako ravnati, da bo čimbolj pravilno, saj z delodajalcem ne bi želeli priti v konflikt. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. 1 UvodZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. ZVOP-1 v
- členu opredeljuje obdelavo osebnih podatkov kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Glede na določbo prvega odstavka
- člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi javni zdravstveni zavodi) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ker gre v konkretnem primeru predvsem za obdelavo občutljivih osebnih podatkov, se za presojo dopustnosti obdelave teh podatkov uporabljajo tudi določbe
- člena ZVOP-1, ki podobno kot
- člen, dopušča obdelavo v primeru, da je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
- točka), nadalje, če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa (
- točka) ali če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom (
- točka). Torej ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni.2 Podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zakonuV konkretnem primeru javni zdravstveni zavodi na podlagi pogodb z delodajalcem opravljajo naloge zdravstvenega varstva kot to zahteva in omogoča Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01; ZVZD). Na podlagi
- člena ZVZD ima delodajalec med drugim dolžnost, da zagotavlja zdravstvene preglede delavcev. Nadalje ZVZD v prvem odstavku
- člena določa, da mora delodajalec zagotoviti, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik (oziroma javni zdravstveni zavod, ki ima zaposlenega ustreznega specialista). Glede na določbe drugega odstavka
- člena ZVOP-1 pooblaščeni zdravnik v okviru nalog zdravstvenega varstva izvaja med drugim tudi preventivne zdravstvene preglede delavcev. Iz določb
- člena v povezavi z določbami
- člena ZVZD izhaja, da je zakonodajalec predpisal obvezno izvajanje zdravstvenih pregledov (in drugih ukrepov zdravstvenega varstva) delavcev pri pooblaščenih zdravnikih. Izpolnjevanje te obveznosti pa nujno, po naravi stvari, predpostavlja obdelavo zdravstvenih in drugi osebnih podatkov delavcev tako s strani delodajalca kot tudi s strani pooblaščenega zdravnika (koncesionarja ali preko javnega zdravstvenega zavoda). Poleg tega je v deseti točki drugega odstavka
- člena ZVZD celo izrecno določeno, da pooblaščeni zdravnik »vodi evidence in zbira podatke v skladu s posebnimi predpisi«, kar pomeni, da je zakon za izvajanje nalog po tem zakonu predvidel vzpostavitev zbirk osebnih podatkov in njihovo obdelavo. Z omenjeno določbo ZVZD kot lex specialis predstavlja področno zakonsko podlago v smislu prvega odstavka
- člena ZVOP-
- Res je, da ZVZD v obravnavani določbi ni natančno določil vseh vidikov obdelave osebnih podatkov, vendar je napotil na posebne predpise, ki urejajo zbirke podatkov na področju zdravstvenega varstva (podobno določbo najdemo tudi v prvem odstavku
- člena Zakona o zdravstveni dejavnosti). Tak predpis je Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00), ki izvajalcem zdravstvenih storitev daje podlago za vodenje vrste zbirk osebnih podatkov, pri čemer kot relevantna zbirka pride v poštev t.i. osnovna medicinska dokumentacija (IVZ 1), ki jo uporabljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva – kar vključuje tudi področje preventivnega zdravstvenega varstva. 3 Podlaga za obdelavo osebnih podatkov v pravilnikuZVZD je predvidel, da vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo. Tako poleg zakona ureja nekatera vprašanja obdelave osebnih podatkov (zdravstvena dokumentacija) v zvezi s preventivnimi pregledi tudi Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/06; pravilnik), ki po mnenju Pooblaščenca ne predstavlja ustrezne podlage za obdelavo osebnih podatkov, saj gre za podzakonski predpis (določanje obdelave osebnih podatkov, namena obdelave in vrste osebnih podatkov, ki se obdelujejo, je namreč zakonska materija). Kljub navedenemu stališču velja, da pravilniku v času njegove veljavnosti, ni mogoče odrekati pravne moči. Iz določb pravilnika izhaja, da se pri vseh oblikah preventivnih zdravstvenih pregledov ocenjuje tudi delavčevo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v določenem okolju; ta ocena je tudi sestavni del izdanega zdravniškega spričevala. Pravilnik v prvem odstavku
- člena določa, da mora pooblaščeni zdravnik o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih voditi in hraniti medicinsko dokumentacijo, ki obsega tudi oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. V drugem odstavku
- člena je nadalje določeno, da pooblaščeni zdravnik za oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju potrebuje ustrezno medicinsko dokumentacijo delavca. To mu na njegovo zahtevo posreduje delavčev izbrani osebni zdravnik v roku treh dni po predhodnem soglasju delavca. Pooblaščeni zdravnik mora dokumentacijo vrniti najpozneje dan po njenem prejemu. Iz tretjega odstavka
- člena nadalje izhaja, da je v primeru, ko delodajalec izbere novega pooblaščenega zdravnika, dotedanji pooblaščeni zdravnik dolžan temu na zahtevo delodajalca v 30 dneh predati vso medicinsko dokumentacijo o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih. Dotedanji pooblaščeni zdravnik lahko obdrži fotokopije zdravstvene dokumentacije, stroške za kopiranje pa nosi delodajalec, ki je zahteval spremembo pooblaščenega zdravnika. Takšna ureditev je potrebna, ker je poznavanje podatkov o preteklem in sedanjem zdravstvenem stanju in drugih zdravstvenih podatkov za pooblaščenega zdravnika v določenih primerih pomembno za učinkovito in pravilno izvedbo preventivnega zdravstvenega pregleda in posledično izdajo zdravniškega spričevala. Poleg tega je racionalno, da se uporabijo že obstoječi zdravstveni podatki, namesto, da se ti pridobivajo ponovno ali da se pridobivajo na druge manj zanesljive načine. Ne moremo namreč zanikati pomena, ki ga ima zgodovina pacientovega zdravja za ugotavljanje delovne zmožnosti in za zagotavljanje varovanja zdravja pri delu, preprečevanja poškodb pri delu in poklicnih bolezni. 4 SklepnoNa podlagi zgornjih navedb lahko zaključimo, da je posredovanje zdravstvene dokumentacije, ki jo vodi delavčev osebni zdravnik dopustno pod pogojem, da delavec (pacient) za to predhodno poda soglasje – pisno, ustno ali na drug ustrezen način. Pisni zahtevi pooblaščenega zdravnika, ki jo naslovi na delavčevega osebnega zdravnika, bi zato moralo biti praviloma priloženo tudi pisno soglasje delavca. Potrebno je še dodati, da seznanitev z zdravstveno dokumentacijo s strani pooblaščenega zdravnika ni obvezujoča, pač pa je odvisna od njegove ocene ali je za izvedbo preventivnega zdravstvenega pregleda in izdajo zdravniškega spričevala v odnosu do narave delovnega mesta in delovnih pogojev, potrebna. Nedopustno in v nasprotju s sistemom varstva osebnih podatkov pa je zahtevati od delavca, da sam pridobi potrebno zdravstveno dokumentacijo v originalu in jo potem tudi sam posreduje pooblaščenemu zdravniku, ne glede na to, da gre za lastne osebne podatke. Posredovanje zdravstvene dokumentacije je mogoče izključno na uveljavljen način varne izmenjave dokumentacije, ki je vzpostavljena med izvajalci zdravstvenih storitev (kurirska služba ali klasična pošta). Ker pravilnik izrecno dopušča možnost, da se z delavčevo zdravstveno dokumentacijo (osnovno in tisto, ki je bila ustvarjena na podlagi preventivnega pregleda) lahko seznani več pooblaščenih zdravnikov, je potrebno opozoriti tudi na Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo) in Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/2006 – uradno prečiščeno besedilo), ki oba v
- členu določata, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci (torej tudi pooblaščeni zdravniki) dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026